Jedro

Motorno vozilo je bilo uvoženo iz tretje države nečlanice EU, zaradi česar bi moral biti za vozilo voden postopek posamične odobritve vozila po 16. členu ZMV-1, za izvedbo katerega je po samem zakonu pristojna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa, in ne postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, ki ga je družba vodila na podlagi prejete vloge. Za pravilnost zaključka, da je bilo predmetno „potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo“ izdano po strokovni organizaciji kot stvarno nepristojnem organu, je namreč ključna ugotovitev, na podlagi kakšnih zahtev tožnika in v vsebinsko kakšnem postopku je bilo potrdilo izdano.

Napačna ugotovitev dejanskega stanja po prvem odstavku 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za infrastrukturo št. 3716-154/2019/8-02411756 z dne 17. 2. 2020 se v drugem in tretjem odstavku izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 385,00 EUR z DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za infrastrukturo (v nadaljevanju: ministrstvo) odpravilo sklep št. 0601-043/2019, MO z dne 1. 10. 2019 o obnovi postopka izdaje potrdila št. SB 3522395 o skladnosti za posamično odobreno vozilo, ki ga je izdala družba A., d.o.o. in postopek ustavilo (prvi odstavek izreka). Potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo št. SB 3522395 za traktor znamke New Holland št. ... je odpravilo (drugi odstavek izreka) in ugotovilo, da posebni stroški v postopku niso nastali, ker stranka s pritožbo ni uspela. Kot je pojasnilo, bo o stroških postopka, ki so nastali v predhodnem postopku, odločil organ prve stopnje (tretji odstavek izreka).

2. V obrazložitvi odločbe ministrstvo pojasnjuje, da je zoper sklep o dovolitvi obnove št. 0601-043/2019, MO z dne 1. 10. 2019 zaradi novih dejstev oziroma novih dokazov stranka vložila pritožbo. Strokovna organizacija je postopek izdaje potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo obnovila, ker je ugotovila, da je pri izdaji potrdila naredila napako. V postopku je namreč upoštevala Obvezno navodilo o izvajanju postopkov ugotavljanja skladnosti vozil Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 37136-25/2008/1 z dne 30. 6. 2004, čeprav bi postopek morala voditi na podlagi določil Zakona o motornih vozilih (v nadaljevanju: ZMV-1).

3. Ministrstvo je pri obravnavi pritožbe ugotovilo, da je potrdilo o posamični odobritvi vozila izdal nepristojen organ. Za izvedbo postopka posamične odobritve, ki se med drugim izvaja tudi za vozila, ki so bila uvožena v Evropsko unijo (v nadaljevanju: EU) iz tretjih držav nečlanic EU (16. in 17. člen ZMV-1), je po 7. členu ZMV-1 izključno pristojna Agencija Republike Slovenije za varnost prometa (v nadaljevanju: Agencija) kot homologacijski organ. Postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, ki je že bilo homologirano in dano v promet v EU (22. člen ZMV-1), pa izvajajo strokovne organizacije, ki imajo pooblastilo Agencije.

4. Ministrstvo ugotavlja, da ima družba A., d.o.o. pooblastilo Agencije za izvajanje identifikacije vozila in oceno tehničnega stanja vozila, postopkov posamične odobritve pa omenjena organizacija ne sme izvajati. Ker iz dokumentov v spisu izhaja, da je bilo vozilo uvoženo iz Turčije, zanj ni mogoče izvesti postopka identifikacije vozila in ocene tehničnega stanja vozila, ampak le postopek posamične odobritve vozila. Ker je v obravnavani zadevi strokovna organizacija izvedla postopek posamične odobritve vozila, za katerega pa ni pooblaščena, je v zadevi odločal stvarno nepristojen organ. Odločbo (potrdilo o skladnosti vozila) je zato ministrstvo po nadzorstveni pravici na podlagi 1. točke prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) odpravilo.

5. Glede odločitve o stroških pritožbenega postopka ministrstvo pojasnjuje, da stranka s pritožbo ni uspela, saj je rezultat zanjo v vsakem primeru negativen, zaradi česar posebni stroški v tem postopku niso nastali oziroma vsaka stranka nosi svoje stroške. O morebitnih stroških v predhodnih postopkih pa bo odločal organ na prvi stopnji.

6. Zoper odločitev ministrstva v drugem in tretjem odstavku izreka odločbe je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je za potrebe pridobitve potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo družbi A., d.o.o. posredoval vso zahtevano dokumentacijo in da ga omenjena strokovna organizacija v postopku ni pozvala na dopolnitev dokumentacije, poučila pa ga tudi ni o tem, da za izdajo potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo ni pristojna. Omenjeno potrdilo je strokovna organizacija izdala potem, ko pri ogledu vozila ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Tekom postopka po zatrjevanju tožnika ni bilo sporno, kdo je pristojen voditi postopek posamične odobritve vozila. Da je strokovna organizacija po ZMV-1 pooblaščena za izvedbo postopka posamične odobritve vozila, izhaja tudi iz vsebine njene internetne strani. Agencija je tožniku v preteklosti že večkrat pojasnila, da sama ne izdaja potrdil in naj se za izdajo potrdila o posamični odobritvi vozil obrne na pooblaščene strokovne organizacije. Kot zatrjuje tožnik, je potrdilo o posamični odobritvi vozila doslej vedno izdala pooblaščena strokovna organizacija in ne Agencija neposredno. Iz navedenega po mnenju tožnika izhaja, da postopke posamične odobritve vozila po pooblastilu Agencije izvajajo tudi strokovne organizacije. V dokaz tožnik predlaga zaslišanje B. B. (zastopnika tožeče stranke), C. C. (tehničnega vodje pri strokovni organizaciji) ter D. D. (zaposlene pri strokovni organizaciji). Navedene osebe bodo potrdile, da je bilo potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo izdano v sodelovanju z Agencijo oziroma na podlagi njene odobritve in da ga torej ni izdal nepristojni organ.

7. Tožnik se tudi ne strinja z odločitvijo o zavrnitvi stroškov pritožbenega postopka. Iz prvega odstavka izreka izpodbijane odločbe namreč izhaja, da je s pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep o dovolitvi obnove postopka, uspel, saj je ministrstvo omenjeni sklep odpravilo in postopek ustavilo.

8. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, naj tožbi ugodi ter odločbo v izpodbijanem delu odpravi. Sodišču tudi predlaga naj družbi A., d.o.o. naloži povrnitev stroškov pritožbe v višini 933,00 EUR v roku 15 dni od dneva izdaje sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pa predlaga, naj sodišče po odpravi izpodbijane odločbe vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

9. V odgovoru na tožbo toženka nasprotuje tožbenim očitkom ter vztraja pri razlogih za odločitev, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.

10. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi sklepa opr. št. II U 75/2020-10 z dne 22. 12. 2022 odločilo po sodnici posameznici.

11. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) ter v skladu z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožnik pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar je v skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

12. Tožnik je na glavni obravnavi vztrajal pri svojih navedbah v tožbi. Navedel je, da je družba A., d.o.o. pooblaščena za vodenje postopkov posamične odobritve vozil in da te postopke tudi dejansko izvaja, morebitna neskladja v pooblastilnem razmerju z Agencijo pa po njegovem mnenju ne morejo biti v njegovo škodo.

13. Toženka se glavne obravnave ni udeležila, svoj izostanek pa je opravičila.

14. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo, v prometno dovoljenje za traktor v turškem jeziku št. 0560175214, račun z dne 6. 3. 2019, certifikat - Certificat de Reception CE, turško homologacijo, kontrolno poročilo A., d.o.o. št. 19-10989, potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo št. SB3522395 z dne 15. 3. 2019, račun in dobavnico št. 54/2019 z dne 19. 3. 2019 ter v vse listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, ni pa dovolilo izvedbe dokaza z vpogledom v listine (ponudba/predračun št. 22307630 z dne 25. 3. 2022, napotilo z dne 14. 3. 2022 in potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo SB 3674649 z dne 1. 4. 2022), ki jih je tožnik v upravnem sporu predložil šele na naroku glavne obravnave. V upravnem sporu lahko namreč tožnik nova dejstva in nove dokaze navaja najpozneje v tožbi, če obrazloži, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali že v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Listinskih dokazil, ki jih je tožnik v dokaz svojih navedb predložil šele na glavni obravnavi, glede na citirano zakonsko določbo sodišče pri odločanju ni upoštevalo, saj so bila ta dokazila sodišču v dokaz predložena prepozno (to je po vložitvi tožbe), listine pa glede na datum nastanka (marec in april leta 2022) v času izdaje izpodbijane odločbe še niso obstajale.

15. V dokaznem postopku je sodišče zaslišalo zakonitega zastopnika tožnika, direktorja B. B., ki je na zaslišanju povedal, da ga je Agencija v zvezi s postopkom posamične odobritve vozila za traktor New Holland napotila na pooblaščeni organizaciji, ki v Sloveniji edini izvajata postopek homologacije vozil, to sta družbi A., d.o.o. in E., d.o.o. Neposredno pri Agenciji namreč stranka zadev ne more urejati. Po izdaji potrdila za posamično odobreno vozilo je tožnik traktor registriral in ga prodal, nato pa je bil obveščen, da želi organ izdano prometno dovoljenje za traktor preklicati. Zakoniti zastopnik tožnika je še pojasnil, da je v postopku (tudi pri vložitvi vloge) ravnal v skladu z navodili A., d.o.o., zato v primeru napake pooblaščene organizacije tožnik posledic ne bi smel nositi.

16. Kot priči pa sodišče ni zaslišalo C. C. ter D. D., ki sta zaposlena pri družbi A., d.o.o., saj njuno zaslišanje o tem, ali je bilo v obravnavani zadevi potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo izdano v sodelovanju oziroma na podlagi odobritve Agencije, za odločitev ni bistveno.

K točki I izreka:

17. Tožba je utemeljena.

18. Tožnik s tožbo v upravnem sporu izpodbija odločitev ministrstva, ki je po uradni dolžnosti na podlagi nadzorstvene pravice odpravilo potrdilo o skladnosti za posamično odobreno motorno vozilo (traktor New Holland), ker je potrdilo izdala strokovna organizacija (družba A., d.o.o.), ki za vodenje postopka posamične odobritve vozila ni pristojna.

19. Predmet sodne presoje je tako vprašanje, ali je ministrstvo ravnalo pravilno in v skladu z zakonom, ko je pri obravnavi tožnikove pritožbe omenjeno potrdilo z izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 247. člena ZUP, ki določa, da pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo, če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena ZUP.

20. Iz podatkov upravnega spisa je razvidno, da je družba A., d.o.o. obravnavano potrdilo izdala na podlagi vloge št. 19-10989-0 za izvedbo postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila v skladu z Zakonom o motornih vozilih (ZMV-1), ki jo je tožnik vložil dne 13. 3. 2019. Iz vlogi priloženih dokumentov izhaja, da je tožnik traktor leta 2019 uvozil iz Turčije, torej iz tretje države, ki ni članica Evropske unije (v nadaljevanju: EU).

21. Zakon predvideva dve vrsti „homologacijskih“ postopkov, in sicer postopek posamične odobritve vozila (16. - 19. člen ZMV-1) in postopek identifikacije vozila in ocene tehničnega stanja vozila (20. - 24. člen ZMV-1). Postopek posamične odobritve vozila se med drugim izvaja za vozila, ki so bila uvožena v EU iz tretjih držav nečlanic, in ga izvede homologacijski organ (27. člen Pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil, v nadaljevanju: Pravilnik), torej Agencija (7. člen ZMV-1). Postopek identifikacije vozila in ocene tehničnega stanja vozila pa se uporablja za vozila, ki so že bila homologirana in dana v promet v EU (22. člen ZMV-1), in ga izvede strokovna organizacija, ki ima pooblastilo Agencije (drugi odstavek 21. člena in 56. člen ZMV-1). V postopku posamične odobritve vozila Agencija vozilo, ki izpolnjuje prepisane pogoje, odobri in o tem izda certifikat, na njegovi podlagi pa tehnična služba izda še potrdilo o skladnosti (16. člen ZMV-1). V postopku identifikacije vozila in ocene tehničnega stanja vozila pa izda strokovna organizacija (na obrazcu potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo) soglasje k registraciji (drugi odstavek 21. člena ZMV-1).

22. Čeprav gre torej za dva različna postopka, za izvedbo katerih sta pristojna različna organa, in čeprav se v teh postopkih izdata različna akta (potrdilo o skladnosti oziroma soglasje k registraciji), se soglasje k registraciji izda na istem obrazcu potrdila, kot je določen za izdajo potrdila o posamični odobritvi vozila (drugi odstavek 21. člena ZMV-1 in prvi odstavek 49. člena in 47. člen Pravilnika). Gre namreč za obrazec, ki je določen v Poglavju B Priloge VI Pravilnika. Zato samo na podlagi ugotovitve, da je bila v zadevi izdana listina, imenovana potrdilo o skladnosti, na obrazcu, kot je določen v Poglavju B Priloge VI Pravilnika („Potrdilo o skladnosti za posamična vozila“), ni mogoče pritrditi zaključku ministrstva, da je bila listina izdana v postopku posamične odobritve vozila po stvarno nepristojnem organu.

23. Ministrstvo v izpodbijani odločbi stališče, da je bilo odpravljeno potrdilo izdano v postopku posamične odobritve, za vodenje katerega družba A., d.o.o. po zakonu ni stvarno pristojna, opira na ugotovitev, da je bilo vozilo uvoženo iz Turčije, ki ni članica EU, in na določbi 16. in 17. člena ZMV-1, v skladu s katerima mora biti za takšno vozilo izveden postopek posamične odobritve.

24. Iz listin upravnega spisa, v katere je vpogledalo sodišče, izhaja, da je tožnik pri družbi A., d.o.o. vložil vlogo za izvedbo postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila po 20. členu ZMV-1, za vodenje katerega je (to med strankama ni sporno) pristojna družba A., d.o.o. kot pooblaščena tehnična organizacija, ki je na podlagi strankine vloge omenjeni postopek tudi izvedla in pri tem zaradi napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja o državi izvoza vozila nepravilno uporabila materialno pravo oziroma določbe ZMV-1, ki določajo pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za izvedbo postopka identifikacije in ocene tehničnega stanja vozil. Ker je bilo motorno vozilo uvoženo iz tretje države nečlanice EU, bi namreč moral biti za vozilo voden postopek posamične odobritve vozila po 16. členu ZMV-1, za izvedbo katerega je po samem zakonu pristojna Agencija, in ne postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila, ki ga je družba A., d.o.o. vodila na podlagi prejete vloge. Za pravilnost zaključka ministrstva, da je bilo predmetno „potrdilo o skladnosti za posamično odobreno vozilo“ izdano po strokovni organizaciji kot stvarno nepristojnem organu, je namreč ključna ugotovitev, na podlagi kakšnih zahtev tožnika in v vsebinsko kakšnem postopku je bilo potrdilo izdano.1

25. Družba A., d.o.o. bi morala stranko na to, da je predlagala izvedbo napačnega postopka, opozoriti in ji ponuditi v izpolnitev obrazec vloge za postopek posamične odobritve vozila, česar pa ni storila, saj je napako očitna tudi sama spregledala. Da je bil za uvoženo motorno vozilo voden napačen postopek (to je postopek identifikacije in ocene tehničnega stanja vozila), je v postopku nadzora nad delom A., d.o.o. z odločbo št. 37121-21/2019/20 z dne 19. 6. 2018 (pravilno: z dne 19. 6. 2019) na podlagi 58. člena ZMV-1 ugotovila tudi Agencija. Svojo napako pri izvedbi postopka pa je, kot izhaja to iz listin upravnega spisa, v postopku priznala tudi družba A., d.o.o. 26. Napačna ugotovitev dejanskega stanja pa po prvem odstavku 274. člena ZUP ne more biti razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici. V primeru, če organ ugotovi, da je bil z odločbo materialni predpis očitno prekršen, pa je mogoče odločbo po nadzorstveni pravici na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP tudi razveljaviti, a le v roku enega leta od dneva, ko je bila odločba izdana in vročena (drugi odstavek 277. člena ZUP). Ker je v obravnavani zadevi ta rok po podatkih upravnega spisa že potekel, bo moralo ministrstvo po uradni dolžnosti začeti postopek odločanja po nadzorstveni pravici s sklepom ustaviti in ponovno odločiti o zahtevi za povračilo stroškov, ki so tožniku nastali v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o obnovi postopka. Ker je pri povračilu stroškov ključno merilo uspeha stranke (drugi odstavek 113. člena ZUP), tožnik pa je s svojo pritožbo uspel (ministrstvo je namreč v pritožbenem postopku sklep o obnovi postopka izdaje potrdila o skladnosti za posamično odobreno vozilo odpravilo in postopek ustavilo), je tožnik upravičen do povračila stroškov pritožbenega postopka.

27. Zaradi ugotovljenih kršitev pravil postopka je sodišče tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in odločbo v drugem in tretjem odstavku izreka odpravilo ter zadevo v tem delu vrnilo ministrstvu v ponovni postopek.

K točki II izreka:

28. V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku, ki je v postopku uspel, povrniti stroške postopka. Po določilu četrtega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku zastopal odvetnik, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi, upravičen do povrnitve stroškov postopka v višini 385,00 EUR. Te stroške je sodišče skupaj z zneskom DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo toženki.

1 Tako tudi sodba UPRS I U 1008/2019 z dne 9. 12. 2021, 17. točka obrazložitve.