Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Starši ogovarjajo za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v razmerju do drugotožene stranke razveljavi ter v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine in tožencema naložilo v nerazdelno plačilo 6.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.9.2010 dalje do plačila ter 742,80 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper zamudno sodbo sta se pritožila oba toženca. Ker pa prvi toženec ni plačal sodne takse za pritožbo, se njegova pritožba šteje za umaknjeno.
3. Drugi toženec v laični pritožbi navaja, da sodbo izpodbija v celoti, ker je neutemeljena in preuranjena. V odgovoru na tožbo je tožbenemu zahtevku ugovarjal v celoti. Neutemeljeno je zavrnjen njegov odgovor na tožbo, saj ne more biti tožena stranka, ker ni bil udeležen v dogodku in tudi ni zakoniti zastopnik prvega toženca. Ni odgovarjal na vsebino tožbe, ker je pričakoval, da bo tožnik tožbo popravil tako, da ga bo iz nje izločil. Sedaj pa ugovarja odškodninskemu zahtevku kot absolutno previsokem. Napis na Facebooku ne omenja oškodovanca, zato ni dokazilo, ki potrjuje dogodek. Zahteva, da se sodba razveljavi in vrne v ponovno sojenje.
4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
5. Pritožba je utemeljena.
6. Drugi toženec je v prvem stavku odgovora na tožbo zapisal: „V celoti izpodbijam tožbeni zahtevek tožeče stranke iz naslednjih razlogov:“ Iz odgovora na tožbo tako povsem jasno izhaja, da drugi toženec tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti, in je zaključek prvostopenjskega sodišča, da iz odgovora na tožbo ne izhaja, da bi toženec nasprotoval tožbenemu zahtevku v celoti oziroma v katerem delu, protispisen. Zmoten je tudi zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženec podal le procesni ugovor, saj je ugovor pasivne legitimacije materialnopravni ugovor. Presoja, da toženčev ugovor ni obrazložen v smislu 278. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zaradi česar so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, je zato napačna.
7. Starši odgovarjajo skladno s četrtim odstavkom 142. člena Obligacijskega zakonika (OZ) za ravnanje otrok od dopolnjenega sedmega leta starosti (pa do polnoletnosti) krivdno. Dolžno ravnanje staršev opredeljuje vsebina roditeljske pravice. Starši ne odgovarjajo namesto odškodninsko odgovornega mladoletnika, pač pa njihova odgovornost temelji na njihovih opustitvah. Trditveno breme glede opustitev staršev je na tožeči stranki. Ker pa se krivda staršev domneva, je na njih dokazno breme, da ni bilo opustitve dolžnega ravnanja. Iz v tožbi navedenih dejstev pa ne izhaja krivdno ravnanje drugega toženca, tako da tudi predpostavke za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP ni.
8. V tožbi navedena dejstva ne utemeljujejo odškodnine v zahtevani višini. Pri izdaji zamudne sodbe sodišče upošteva vsa v tožbi zatrjevana dejstva, ki se nanašajo na višino nepremoženjske škode, in glede na ta uporabi 179. člen OZ. Upoštevati mora tako načelo individualizacije kot tudi načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Ker tega ni storilo, pač pa v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku, je prvo sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.
9. V točkah 6. in 7. tega sklepa ugotovljene nepravilnosti pomenijo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbi je potrebno ugoditi in v razmerju do pritožnika razveljaviti izpodbijano sodbo ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje (354. člen ZPP). Pritožbeno sodišče pripominja, da je zamudno sodbo razveljavilo le v razmerju do drugega toženca, saj je odločitev o tem, da se šteje pritožba prvega toženca za umaknjeno, pravnomočna, prvi in drugi toženec pa tudi nista enotna sospornika (196. člen ZPP), tako da pravdna dejanja drugega toženca za prvega toženca nimajo učinka. V ponovljenem sojenju bo moralo sodišče obravnavati odgovor drugega toženca na tožbo ter tudi vse morebitne druge navedbe pravdnih strank, če bodo podane pravočasno glede na določila 286. člena ZPP. Pri razsoji naj izhaja iz prej obrazloženih materialnopravnih izhodišč.
10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.