Jedro

Tarifna št. 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Gre torej za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje nagrade v celotnem postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 500/2014 z dne 24. 4. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 € z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da se tožniku povrnejo stroški za odvetniške storitve in izdatke v znesku 156,16 € z nakazilom na v odločbi naveden račun, v presežku pa je tožnikov predlog za povrnitev stroškov zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru, št. N 450/2013 v obliki sestave in vložitve pritožbe zoper sklep. Organ za brezplačno pravno pomoč je odločil, da je tožnik upravičen do povrnitve stroškov v skupnem znesku 156,16 € in sicer 108,00 € za nagrado za postopek po tarifni št. 3502 – posamezno opravilo vložitev pritožbe in 20,00 € nagrade po tarifi št. 6002. Od priznanih in odmerjenih stroškov v višini 128,00 € je obračunal še 22 % DDV, ki znaša 28,16 €. Organ za brezplačno pravno tožniku ni priznal stroškov po tarifni št. 3210, temveč mu je stroške odmeril po tarifni št. 3502. To obrazloži s tem, da tožnik ni bil pooblaščen za zastopanje stranke na narokih, nagrada po tarifni št. 3502 pa se določi za posamezno opravilo, ki je omejeno z nadaljnjim pogojem, da odvetnik nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Sklicuje se tudi na odločitev Upravnega sodišča v zadevi IV U 249/2010 z dne 19. 8. 2011. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi pojasnjuje, da tožnik upravičenke A.A. ni zastopal samo v obravnavanem pritožbenem postopku, ampak tudi že v predhodnem prvostopnem postopku in v okviru le-tega tudi na naroku, ki ga je sodišče opravilo v zadevi N 450/2013 dne 20. 12. 2013. Pri tem dodaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč tožniku nagrado za zastopanje na narokih priznal tudi v zadevi Bpp 2153/2013 za postopek na prvi stopnji. Tožnik navaja, da bi moral organ za brezplačno pravno pomoč tožniku odmeriti nagrado v skladu s tarifno številko 3210 v zvezi s 36. členom Zakona o odvetniški tarifi, in ne po tarifni številki 3502. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je bilo v skladu s 40. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) odločeno o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku. Pregled zadeve pokaže, da je bil tožnik določen za izvedbo brezplačne pravne pomoči upravičenki A.A. v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru št. N 450/2013 že na prvi stopnji. Sodišče je o zadevi odločilo s sklepom št. N 450/2013-44 z dne 28. 2. 2014, upravičenki pa je bila nato odobrena brezplačna pravna pomoč tudi za pritožbeni postopek. Predmet odločanja v tem upravnem sporu je odločitev o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v pritožbenem postopku.

Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) odmero nagrade za postopek z rednimi pravnimi sredstvi ureja 2. poglavju „Postopek z rednimi pravnimi sredstvi“ 3. dela Tarife. Nagrada za (pritožbeni) postopek je določena v tar. št. 3210. Organ za brezplačno pravno pomoč je po presoji sodišča za odmero nagrade za pritožbeni postopek napačno uporabil tar. št. 3502, s tem pa je napačno uporabil materialno pravo. Tarifna št. 3502 določa nagrado za postopek, ki jo dobi odvetnik, ki je pooblaščen za posamezno opravilo in nima pooblastila za zastopanje stranke na narokih. Gre torej za primer, ko je odvetnik pooblaščen za opravo posamezne storitve, nima pa pooblastila za zastopanje nagrade v celotnem postopku. V obravnavani zadevi je tožnik zastopal upravičenko v celotnem pritožbenem postopku, zato je upravičen do nagrade po tar. št. 3210. Ne glede na odločitev v zadevi Upravnega sodišča RS št. IV U 249/2010 (kjer pa je šlo za nekoliko drugačno dejansko stanje, saj je v tej zadevi šlo za zastopanje samo na pritožbeni stopnji), je po presoji sodišča v primeru, ko gre za izvedbo brezplačne pravne pomoči na pritožbeni stopnji v celoti, nagrado treba odmeriti po tar. št. 3210. Ker je bilo pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, je ta nezakonit, zato ga je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi ob uporabi tar. št. 3210 Odvetniške tarife.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 €, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).