Jedro

Trditev pritožbe, da glede na določilo čl. 20 Ustave RS ni razlogov za podaljšanje pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ker ne gre za ogrožanje varnosti ljudi, ni utemeljena že zato, ker je šlo za kaznivo dejanje ropa, ki je sestavljeno iz prisiljenja in tatvine, pri katerem je sila ali grožnja usmerjena proti oškodovancu in je torej njegova varnost ogrožena.

Izrek

Pritožba zagovornika obd. M. E. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodšče prve stopnje odločilo, da se zoper obdolženca iz pripornega razloga po čl. 191/II tč. 3 ZKP podaljša pripor za en mesec, to je do vključno 20.11.1993 do 22. ure.

Proti sklepu se je pritožil zagovornik obdolženca, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Zoper obdolženca teče preiskava kar zaradi štirih kaznivih dejanj.

Obdolženec je tudi že doslej prišel v navskriž z zakonom, saj iz podatkov kazenske evidence izhaja, da je bil zaradi premoženjskih deliktov že trikrat obsojen. To pa so vsekakor tiste okoliščine, kar je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, da je nevarnost, da bi obdolženec na prostosti nadaljeval s kriminalnim ravnanjem, povsem očitna. Trditev pritožbe, da je obdolženec uglajen in prijazen človek, nima prav nikakršne podlage v zbranem dokaznem gradivu, pač pa ravnanje, opisano pod tč. I/1 sklepa o preiskavi, kaže prav nasprotno. Tudi trditev pritožbe, da po Ustavi Republike Slovenije ni podlage za pripor, ni mogoče pritrditi, zlasti tudi ne zato, ker je obdolženec pri kaznivem dejanju, opisanem pod tč. I/l, uporabil silo proti dvem oškodovankam.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno.