Jedro

Dejstvo, da je v teku nepravdni postopek za odvzem poslovne sposobnosti, pravdnega sodišča ne zavezuje, da postopek prekine. Obenem pa ga tudi ne odvezuje dolžnosti, da v skladu s 80. členom ZPP pazi na pravdno sposobnost in v zvezi s tem ukine vse, kar mu nalaga zakon.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu tožene stranke za prekinitev postopka z dne 27.1.2010 ne ugodi.

Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da bo postopek prekinjen. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje. Pritožba meni, da gre za predhodno vprašanje, glede katerega odloča pristojen organ. Pritožba meni, da bi moralo sodišče obligatorno prekiniti ta postopek. Obenem opozarja tudi na drugo pravdno zadevo, kjer je bil tak sklep izdan. Opozarja tudi na pravilo, po katerem mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, da imajo pravdne stranke procesno sposobnost. Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka trdi, da je v teku postopek za odvzem poslovne sposobnosti tožeče stranke. Zato predlaga, naj sodišče postopek prekine. Sodišče prve stopnje pa meni, da tožeča stranka pravdno sposobnost zaenkrat še ima (torej formalno), obenem pa ima tudi pooblaščenko. Pritožba meni, da pooblaščenka več nima mandata zaradi (de facto) poslovne nesposobnosti tožeče stranke.

Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da obligatoren razlog za prekinitev postopka ni podan (1. točka 205. člena ZPP (1)). Res pa je, da mora sodišče v skladu z 80. členom ZPP ves čas po uradni dolžnosti paziti na vprašanje strankine pravdne sposobnosti. Če se izkaže, da ravna glede tega napačno, lahko to kasneje predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Če se torej pojavi dvom o pravdni sposobnosti, mora sodišče ukrepati po 80., 81. oziroma 6. odstavku 82. člena ZPP. Ni pa tak dvom razlog, ki bi narekoval prekinitev postopka. Brž ko pa ta dvom (npr. po ugotovitvah izvedenca) preraste v ugotovitev o pravdni nesposobnosti, pa sodišče postopek mora prekiniti. Za zdaj takšen položaj ni podan.

Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 do Ur. l. RS, št. 45/2008).