Jedro

Predlagatelj utemeljeno navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, da sta mu dolžna nasprotna udeleženca v roku 8 dni posredovati kopije oziroma mu omogočiti vpogled in fotokopiranje plačilnega prometa na vseh transakcijskih računih za poslovna leta od 2013 do 2023, zlasti pri B. d.d. ter ostalih bankah, kjer imata odprte transakcijske račune (I. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (II. in III. točka izreka). O zadevi je odločilo brez naroka. V zadevah sodnega varstva po 513. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) izvedba naroka ni obligatorna oziroma ga sodišče ne izvede. Pri odločanju v teh zadevah gre za izjemo od obvezne obravnave na naroku, ki jo predpisuje 8. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), saj je mogoče sklepati, da zakon (ZGD-1) določa drugače. Ni sporno, da je 4. 7. 2023 predlagatelj naslovil na zastopnika nasprotnih udeleženk zahtevo po vpogledu v poslovne knjige po 512. členu ZGD-1 in zahteval, da mu omogoči vpogled v transakcijske račune za poslovna leta od 2013 do 2023. Dne 19. 7. 2023 je pooblaščenec nasprotnih udeležencev pisno odgovoril na zahtevo, da poslovodja oziroma zastopnik nasprotnih udeleženk zavrača neopredeljeno zahtevo po pridobivanju informacij oziroma vpogledu v poslovne knjige, saj je verjetno, da bi jo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi njej ali povezani družbi prizadel občutno škodo. Obvestil ga je, da bodo o odklonitvi zahteve dokončno odločali družbeniki na redni letni skupščini, ki bo v bližnji prihodnosti. Predlagatelj ni izkazal, da bi družbeniki sprejeli dokončno odločitev o zavrnitvi zahteve. Glede na drugi odstavek 512. člena ZGD-1 šele odklonitev družbenikov predstavlja končno veljavno zavrnitev predlagateljeve zahteve in je predlog preuranjen.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1. V pritožbi navaja, da do dne vložitve predloga direktor nasprotnega udeleženca predlagatelju ni odgovoril niti mu v skladu s postavljeno zahtevo ni sporočil ali bo, kot je zaprosil v zahtevi, v razumnem roku, najkasneje v 30 dneh, podal odločitev v obravnavo družbenikom. Predlagatelj graja odločitev sodišča, da ni razpisalo naroka. Šele na naroku bi se lahko seznanilo s problematiko in dejanskimi okoliščinami ter sprejelo odločitev, ki bi bila zakonita. Temu sledi sodna praksa sklep VSL I Cpg 86/2021, da mora sodišče v nepravdnem postopku izvesti narok v skladu z načelom kontradiktornosti.

3. Nasprotna udeleženca v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da je sodišče popolno in pravilno zavrnilo zahtevo predlagatelja, ker ni izpolnil procesne predpostavke, da bi pred sodno intervencijo odločal poslovodja nasprotnega udeleženca in kasneje še družbeniki. Poslovodja nasprotnega udeleženca je predlagatelju odgovoril v razumnem roku 15 dni od prejema (upoštevaje, da se je zadeva odvijala v času dopustov) in ga obvestil, da bodo o zahtevi odločali družbeniki. Predlagatelj v poletnem času dopustov ni počakal niti 15 dni od prejema zavrnitve vpogleda v poslovno dokumentacijo družbe s strani pooblaščenca poslovodje, ko je že 17. 7. 2023 vložil predlog na sodišče. Na drugi strani je predlagatelj sam postavil nasprotnemu udeležencu roke in zahteval, da o zahtevi odločijo družbeniki v 30 dneh, česar ni upošteval. Poslovodja nasprotnega udeleženca je na podlagi pavšalne zahteve in razpoložljivih informacij lahko z verjetnostjo ocenil, da je zahtevek predlagatelja očitno neutemeljen zaradi splošnosti, obsežnosti in vsebinske praznosti. Hkrati zaradi okoliščin predhodnega delovanja predlagatelja in njegove konkurenčne zaposlitve. V zadevi ni šlo za molk poslovodje ali družbenikov, ampak za očitno zlorabo pravice do informacij.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje, da v nepravdni zadevi družbenika za vpogled v poslovno dokumentacijo družbe po 512. in 513. členu ZGD-1 odloči brez naroka (3. točka obrazložitve sklepa). V skladu s prvim in drugim odstavkom 52. člena ZGD-1 se za odločanje o zadevah iz 50. člena tega zakona smiselno uporablja zakon, ki ureja nepravdni postopek, če ni v drugem in tretjem odstavku tega člena drugače določeno. V zadevah iz 50. člena tega zakona sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok ali izda sklep brez naroka.1 Predlagatelj utemeljeno tudi navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.

6. Predlagatelj se je v predlogu skliceval na njegovo zahtevo z dne 2. 7. 2023, v kateri je od poslovodje zahteval, da mu odgovori v roku 5 dni od prejetja zahteve in mu omogoči vpogled v zahtevane poslovne listine družbe, katere družbenik je, sicer bo vložil zahtevo na sodišče (1. točka obrazložitve sklepa; priloga A1). Nasprotna udeleženca sta v odgovoru na predlog zatrjevala, da je bilo takoj po prejemu zahtevka predlagatelju odgovorjeno, da nemudoma ne more dobiti odgovora, saj je bil direktor na dopustu ter da bo odgovor prejel takoj po vrnitvi direktorja v službo (2. točka obrazložitve sklepa). Kot dokaz sta med drugim predlagala zaslišanje A. A., po podatkih Ajpes prav tako poslovodja prvega nasprotnega udeleženca in prokurist drugega nasprotnega udeleženca (prilogi A2 in A3). Zakaj ta ne bi mogel takoj oziroma v danem roku 5 dni od prejetja zahteve odgovoriti predlagatelju nasprotni udeleženec ni pojasnil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je 19. 7. 2023 pooblaščenec nasprotnih udeležencev pisno odgovoril na zahtevo, da poslovodja nasprotnih udeleženk zavrača neopredeljeno zahtevo po pridobivanju informacij oziroma vpogledu v poslovne knjige, saj je verjetno, da bi jo uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi ji ali povezani družbi prizadel občutno škodo. Obvestil ga je, da bodo o odklonitvi zahteve dokončno odločali družbeniki na redni letni skupščini, ki bo v bližnji prihodnosti (9. točka obrazložitve sklepa).

7. Glede na trditve nasprotnih udeležencev naj bi dvakrat odgovorila predlagatelju: prvič takoj po prejemu zahtevka, da naj počaka na enega od poslovodij in drugič 19. 7. 2023 pisno po pooblaščencu, kar je bilo že po vložitvi predloga na sodišče 17. 7. 2023. Bistvene so dejanske okoliščine glede prvega odgovora nasprotnih udeležencev, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok in zaslišati stranke. Če bi ugotovilo, da je nasprotni udeleženec res takoj po prejemu zahtevka odgovoril predlagatelju, da nemudoma ne more dobiti odgovora, saj je bil direktor na dopustu, potem je vprašanje ali je moral predlagatelj počakati in ali je bil sodni predlog preuranjen. Če pa nasprotna udeleženca nista takoj po prejemu zahtevka odgovorila predlagatelju in je šlo dejansko za molk poslovodje, potem po preteku danega roka 5 dni, niti ne bi bilo potrebno čakati na odločitev družbenikov. Sodni predlog v tem primeru ne bi bil preuranjen in bi ga lahko predlagatelj vložil na sodišče brez intervencije skupščine.

8. ZGD-1 v 513. členu določa, da družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, sme od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

9. Sodišču prve stopnje se je pripetila v pritožbi očitana kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo ne more samo odpraviti kršitve postopka, saj je oprava naroka in zaslišanje strank osrednja naloga sodišča prve stopnje. Če bi sodišče druge stopnje izvedlo narok in zasliševalo stranki, bi prevzelo nalogo sodišča prve stopnje in šele prvič izvajalo dokaze, stranki pa ne bi imeli možnosti pritožbe zoper dejanske ugotovitve sodišča druge stopnje. Zato je ugodilo pritožbi predlagatelja, razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje izvede narok in na njem relevantne dokaze. Pred tem naj razčisti, če je v delu morebiti podana procesna ovira res iudicata, saj je v predhodni zadevi Ng 8/2021 pravnomočno zavrnilo predlog predlagatelja, da mu dovoli vpogled in omogoči optično branje ter fotokopiranje izpiskov poslovnega računa prvega nasprotnega udeleženca pri B. od odprtja do 7. 6. 2021 (priloga B6). V obravnavanem postopku predlagatelj zahteva posredovanje kopij oziroma vpogled in fotokopiranje plačilnega prometa na transakcijskih računih nasprotnih udeležencev za poslovna leta od 2013 do 2023 pri B. d.d. in ostalih bankah. Končno naj sodišče prve stopnje razjasni na kakšni materialnopravni podlagi črpa predlagatelj pravico do informacij v hčerinski družbi.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Določbi prvega in drugega odstavka 52. člena ZGD-1 sta bili spremenjeni z novelo ZGD-1L in veljata od 25. 7. 2023 dalje, torej že v času izdaje izpodbijanega sklepa z dne 10. 8. 2023.