Jedro

Potrdilo o smrti upravičenke, izdano v ZDA, po vsebini ni dokaz o državljanstvu RS.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Sekretariata za gospodarstvo občine z dne 5.7.1993, s katerim je ta zavrgel zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, vpisanih pri vložnih številkah 44, 85 in 112, ki so bile podržavljene tožničini pravni prednici V.E.-Š. Pokojna nacionaliziranka je bila italijanska optantka, ki je imela možnost dobiti odškodnino za nacionalizirano premoženje od Italije, ter jo je tudi dobila, zato ni upravičenka do denacionalizacije. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopna odločba v celoti pravilna in na zakonu utemeljena iz razlogov, ki jih je organ prve stopnje tudi navedel. Iz odločbe o nacionalizaciji premoženja izhaja, da gre za optantko (ti pa nikoli niso imeli jugoslovanskega državljanstva), ter da je imela možnost oziroma je dejansko pridobila odškodnino od italijanske vlade na podlagi sporazumov med vladama SFRJ in Republiko Italijo. Glede na sporazum med vladama SFRJ in Italije z dne 18.12.1954 in sporazum z dne 3.7.1965 so prešle nacionalizirane nepremičnine v družbeno lastnino že 18.12.1954 in so dejansko s tem datumom podržavljene tožničini pravni prednici. Tožena stranka nadalje navaja, da predloženega dokaza o jugoslovanskem državljanstvu upravičenke, ki je v pomanjšani fotokopiji, za katerega niti ni jasno, kdo ga je izdal, nedvomno pa potrdilo izhaja iz kraja smrti upravičenke, to je v ZDA, v smislu določb ZUP in ZDen ni mogoče šteti kot dokaz o jugoslovanskem državljanstvu pokojne.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je bil kršen zakon, ker upravni organ predloženega dokaza o smrti njene pravne prednice, izdanega v ZDA, ni upošteval kot dokaza o njenem državljanstvu, čeprav iz njega izhaja, da je bila tam prijavljena, zapisana v uradni evidenci in tam umrla kot državljanka Jugoslavije.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča tožena stranka utemeljeno ni upoštevala predložene kopije potrdila kot dokaz o jugoslovanskem državljanstvu tožničine pravne prednice. Potrdila o državljanstvu Republike Slovenije na podlagi evidenc, ki so se vodile po prej veljavnih predpisih, izdaja organ, pristojen za notranje zadeve, ki te evidence vodi, ali za notranje zadeve pristojni upravni organ občine, na območju katere ima oseba stalno prebivališče (44. člen zakona o državljanstvu, Uradni list RS 1/91-I, 30/91-I, 38/92). Zato v tem primeru, ko predložena listina že po vsebini ni potrdilo o državljanstvu temveč potrdilo o smrti, izdano v kraju smrti upravičenke, to je v ZDA, torej po organu, ki ni pristojen za izdajanje potrdil o slovenskem državljanstvu, ne gre za relevanten dokaz v tem postopku.

Ker je uveljavljeni tožbeni ugovor neutemeljen, drugih pa tožnica ne navaja, je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).