Jedro

Glede na to, da je tožnik že sam vložil pravočasno pritožbo zoper sklep o dedovanju, je njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, ki jo je vložil po izteku pritožbenega roka, tožena stranka pravilno zavrnila. Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik izkazal pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Šele pričakovana dediščina, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (do izplačila katere pa po tožnikovih navedbah še ni prišlo, ker sklep o dedovanju še ni pravnomočen), pa bi na drugačno odločitev lahko vplivala šele po tem, ko bi jo tožnik pridobil.

Izrek

1. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

2. Pritožbi zoper sklep se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22.8.2005, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v zapuščinskem postopku po pokojnem K.P., ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ter v obliki oprostitve plačila sodnih taks (1. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom pa je zavrnilo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi tožene stranke, da v tožnikovem primeru ni podan vsebinski pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navaja, da je tožnik dne 15.7.2005 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč (bpp) v zapuščinski zadevi, v kateri je bilo odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 7.4.2005, zoper katerega pa je dne 24.5.2005 pravočasno vložil obširno pritožbo iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Ker je tožnik zoper navedeni sklep o dedovanju predhodno že uporabil pravno sredstvo, naknadno pa je že po izteku pritožbenega roka, dne 15.7. vložil prošnjo za bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji, se je po presoji sodišča prve stopnje tožena stranka pravilno oprla na 163. člen Zakona o dedovanju v zvezi s 1. odstavkom 347. člena ZPP, po katerem sodišče druge stopnje o pritožbi praviloma odloča brez obravnave. Zato je pravilen in logičen tudi zaključek tožene stranke, da ob opisanem stanju predmetne zadeve, v zvezi s katero tožnik zahteva bpp, le-ta ni utemeljena. Prav tako je tudi pravilno stališče tožene stranke, da kolikor bi sodišče druge stopnje razpisalo obravnavo na podlagi 2. odstavka 347. člena ZPP, pa bi tožnik lahko ponovno vložil prošnjo za dodelitev bpp.

Glede izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje na podlagi listin v spisu ugotovilo, da je tožnikovemu pravnemu predniku v postopku denacionalizacije določena odškodnina v višini 111.347,55 DEM ter da je na podlagi zakonitega dedovanja tožnik dedič 1/4 navedenega premoženja. Zato ni podlage za trditev, da naj bi bila oseba slabega premoženjskega stanja in je predlog za oprostitev plačila sodnih taks iz tega razloga kot neutemeljen zavrnilo.

Tožnik v pritožbi, ki jo vlaga zoper sodbo in sklep, navaja, da izpodbijana odločitev temelji na nepravilni uporabi materialnega prava. Meni, da izpolnjuje pogoj za dodelitev bpp zaradi dejstev in okoliščin v zvezi z zadevo po 24. členu ZBPP. Zadeva je pomembna za njegov osebni in socialni ekonomski položaj. Zanj in za njegovo družino je življenjskega pomena, zadeva ima tudi verjeten izgled za uspeh. V nadaljevanju pritožbe navaja nepravilnosti pri vodenju denacionalizacijskega postopka pri Upravni enoti T. V zapuščinskem postopku pa se s prevaro potegujejo za denacionalizirano premoženje otroci K.E. Vse argumente je navedel že v svoji pritožbi z dne 24.5.2005 na višje sodišče zoper sklep o dedovanju z dne 7.4.2005. Sodišču je želel pojasniti probleme z E., ki jim ne prizna pravice do dedovanja. Glede zavrnitve njegovega predloga za oprostitev sodnih taks pa navaja, da sklep o dedovanju ni pravnomočen in zato iz naslova dedovanja še ni dobil nobenih sredstev. Prilaga odločbo Centra za socialno delo T. z dne 25.1.2006, o odobritvi denarne socialne pomoči za čas od 1.2.2006 do 31.5.2006. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v zapuščinskem postopku po pokojnem K.P. Tožena stranka je pravilno presodila, da okoliščine in dejstva o zadevi, ki jih je tožnik navedel v svoji vlogi za dodelitev bpp z dne 15.7.2005 in izkazoval z listinami, ki jih je priložil prošnji, ne utemeljujejo dodelitve bpp.

Po 1. odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve bpp kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev bpp. V obravnavanem primeru je tudi po presoji pritožbenega sodišča kot razlog za neodobritev bpp tožena stranka pravilno upoštevala dejstvo, da je tožnik v zapuščinskem postopku zoper sklep o dedovanju z dne 7.4.2005, že sam dne 24.5.2005 vložil pravočasno in obširno pritožbo, prošnjo za dodelitev bpp v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji pa je vložil po izteku pritožbenega roka 15.7.2005. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje in pred njim tožene stranke, da ob dejstvu, da je bila pritožba v času vložitve prošnje že vložena, kakor tudi, da pritožbeno sodišče v zapuščinskih zadevah praviloma odloča brez obravnave (1. odstavek 347. člena ZPP v zvezi s 163. člen ZD), tožniku pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji zato ne bo potrebna. V kolikor pa bi sodišče druge stopnje zaradi pravilne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi 2. odstavka 347. člena ZPP razpisalo obravnavo, pa je bilo tožniku pojasnjeno, da bo v takem primeru lahko ponovno vložil prošnjo za dodelitev bpp.

Na drugačno odločitev v tej zadevi ne morejo vplivati tožnikovi pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na denacionalizacijski postopek, kakor tudi ugovori glede zapuščinskega postopka, da E. nimajo pravice do dedovanja po tožnikovem pravnem predniku K.P. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zoper sodbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka Pritožba zoper sklep je utemeljena.

Tožnik je predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, vloženemu hkrati s tožbo, s katero je sprožil upravni spor, priložil odločbo Centra za socialno delo T. z dne 25.7.2005, o odobritvi denarne socialne pomoči v višini 46.981,00 SIT mesečno za čas od 1.8.2005 do 31.1.2006 in z njo utemeljeval, da je brez sredstev za življenje. V pritožbenem postopku je priložil še odločbo z dne 24.1.2006, s katero je isti organ odločil, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v nespremenjeni višini še za čas od 1.2.2006 do 31.5.2006. Iz obrazložitve obeh navedenih odločb izhaja, da je upravičenec samska oseba, brez sredstev za življenje, ki ima v lasti stanovanje, v katerem živi.

Po presoji pritožbenega sodišča je tožnik izkazal pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v tem upravnem sporu, določene s 1. odstavkom 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Ob primerjavi višine njegovih prejemkov (46.981,00 SIT mesečno) z višino taks, ki bi jih moral plačati v tem upravnem sporu (za tožbo 800 točk po tarif. št. 27, za sodbo 1000 točk po tarif. št. 28, za pritožbo zoper sodbo 2000 točk po tarif. št. 28 a Taksne tarife; vrednost točke 19,00 SIT po 3. odstavku 7. člena ZST), bi bila s plačilom taks nedvomno občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Šele pričakovana dediščina, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (do izplačila katere pa po tožnikovih navedbah še ni prišlo, ker sklep o dedovanju še ni pravnomočen), pa bi na drugačno odločitev lahko vplivala šele po tem, ko bi jo tožnik pridobil. Zato je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 1. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS spremenilo tako, da je njegovemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.