Jedro

V zapuščinskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka, sodišče ni dolžno sprejeti dokaznega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo zapuščinski postopek in dedinjo D. P. napotilo na pravdo zoper dedinjo N. B. glede ugotovitve, da ima pravico do dediščine na podlagi oporoke zapustnice z dne 28. 3. 2008, ker je bila ta sestavljena kasneje kot zapustničina lastnoročna oporoka brez datuma.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dedinja D. P. iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in na pravdo napoti dedinjo N. B. Uveljavlja kršitev načela kontradiktornosti in načela enakega obravnavanja strank, ki naj bi ga sodišče zagrešilo s tem, ko je odločbo oprlo na pripravljalno vlogo, vloženo na sodišče 9. 4. 2014, ki je bila pritožnici vročena šele hkrati z izpodbijanim sklepom. Sodišče se neutemeljeno sklicuje na obrazložitev sodbe P 3716/2009-I, saj se v navedenem postopku ni obravnavalo vprašanje, kdaj je bila lastnoročna oporoka napisana. Sodišče bi moralo sklep o napotitvi na pravdo izdati ob upoštevanju podanih trditev in dokazov na dan zapuščinske obravnave. V pravdni zadevi je pravnomočnost dosegel le izrek odločbe, ne pa obrazložitev. Sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa in ni podalo ustrezne dokazne ocene. Pritožnica navaja, da oporoka, na podlagi katere pred sodiščem uveljavlja, da je oporočna dedinja, vsebuje vse zakonsko določene elemente pisne oporoke, na njej je natančno opredeljen tudi datum. Iz vsebine oporoke jasno in nedvoumno izhaja, da gre dejansko za oporoko, in dejstvo, kdaj je bila ta sestavljena. Darilna pogodba, na podlagi katere N. B. trdi, da je oporočna dedinja po pokojni A. G., pa nima datuma. Sodišče bi zato pri izdaji napotitvenega sklepa moralo objektivno upoštevati elemente vsake posamezne listine, za katero se trdi, da predstavlja oporoko, in glede na navedeno kot bolj verjetno za kasnejšo šteti oporoko z datumom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V zapuščinskem postopku je med dedinjama N. B. in D. P. sporno dejstvo, ki se nanaša na čas sestave oporoke, po kateri je dedinja zapustničinega premoženja N. B. Obe dedinji sta bili že napoteni na pravdo glede neveljavnosti oporoke v korist nasprotne sodedinje in obe s tožbenima zahtevkoma nista uspeli (sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 2320/2010 z dne 4. 2. 2011 in P 3716/2009 z dne 2. 7. 2012).

5. Že na prvi zapuščinski obravnavi je dedinja N. B. ob predložitvi lastnoročne oporoke zapustnice brez datuma navedla, da je bila ta sestavljena po 9. maju 2008, ko se je zapustnica vrnila iz V., kjer je živela pri svojem bratu, slednje pa je potrdil tudi dedič M. G., medtem ko sta pritožnica in dedič J. G. trdila nasprotno in oporoke nista priznavala. Po zaključku obeh pravdnih postopkov je dedinja N. B. pozvala k nadaljevanju zapuščinske obravnave in hkrati predlagala, naj sodišče odloči v njen prid glede na lastnoročno oporoko zapustnice, hkrati pa v spis vložila tudi sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3716/2009-I z dne 2. 7. 2012. Na zadnji zapuščinski obravnavi je omenjena dedinja še dodala, da zapustnica z bivanjem pri bratu ni bila zadovoljna, kar naj bi izhajalo tudi iz zadnjega odstavka oporoke, vse to pa kaže, da je bila lastnoročna oporoka sestavljena kasneje. V spisu se je torej že ob zadnji obravnavi nahajala sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 2. 7. 2012, na ugotovitve katere se je pri presoji verjetnosti trditev obeh strank oprlo prvostopno sodišče. Nepomembno je, da pravnomočnost sodbe zajema le njen izrek, saj sodišče sodbe ni uporabilo v smislu vezanosti (14. člen ZPP), temveč kot listinski dokaz, ki priča o trditvah in izpovedbah strank, zaslišanih prič in o dejanskih ugotovitvah pravdnega sodišča. Ker sodišče torej razlogov za izpodbijano odločitev ni zajelo iz trditev v zadnji pripravljalni vlogi dedinje N. B., temveč je izhajalo iz predložene listine, s katero je bila seznanjena tudi pritožnica, slednja ne more uspešno uveljavljati kršitve načela kontradiktornosti in pravice do izjave.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je dedinja B. izkazala večjo verjetnost, da lastnoročna oporoka zapustnice predstavlja njeno zadnjo oporoko. V tem delu je dokazna ocena sodišča (3. stran izpodbijanega sklepa) skrbna, prepričljiva in temelji na življenjskih argumentih. Zgolj to, da je na oporoki v korist pritožnice naveden datum, na verjetnost njenih trditev o nastanku druge oporoke v ničemer ne vpliva. Veljavnosti slednje pritožnici namreč v pravdnem postopku ni uspelo izpodbiti.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa, saj tega v zapuščinskem postopku, kot vrsti nepravdnega postopka, ni dolžno sprejeti.

8. Ker so bile trditve pritožnice o času nastanka lastnoročne oporoke zapustnice povsem pavšalne, sodišče pa je sledilo bolj konkretiziranim in s tem verjetnejšim trditvam dedinje N. B., je določbe o napotitvi na pravdo iz 213. člena ZD pravilno uporabilo. Ker pri tem tudi ni zagrešilo kakšnih kršitev, na katere bi pritožbeno sodišče moralo paziti v okviru uradnega preizkusa, je slednje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.