Jedro

Tožnik se je naknadno vpisal v II. letnik srednje šole, vendar pa je kljub potrdilu o šolanju, izdanem dne 10.11.2000, šele 11.12.2000 podal vlogo za priznanje pravice do republiške štipendije. Ker vloga ni bila oddana v 15-dnevnem roku, kot to zahteva 35. člen Pravilnika o štipendiranju, je tožnik vlogo vložil prepozno, zato je sodišče njegov zahtevek za priznanje republiške štipendije pravilno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tedaj še mladoletnega tožnika, da se razveljavi odločba Zavoda RS za zaposlovanje št. 390-1659/01-214 z dne 29.5.2001 in odločba Območne enote toženca iz Murske Sobote št. 341-0601-1999/300-1 z dne 5.2.2001, ter da se mu prizna pravica do republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001 in da se izda ustrezna odločba o štipendiji za tekoče šolsko leto.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik, smiselno zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter posledično zmotne uporabe materialnega prava. Tožnik se ne strinja z odločitvijo toženca, da mu štipendija miruje, kajti po njegovem mnenju mu štipendija pripada od prvega naslednjega dne v mesecu po vložitvi zahtevka, torej od 1.12.2000 dalje. Nadalje tožnik še navaja, da je postopek na prvi stopnji, ko je bila izdana prvostopna odločba toženca, vodil referent z neustrezno (srednjo) izobrazbo. Za vodenje takih postopkov pa bi moral imeti najmanj višjo izobrazbo. Tožnik je sedaj uspešno zaključil program izobraževanja in s tem dokazal, da je bil do štipendije upravičen.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v sporu ter na podlagi pravilno in popolno ugotovljenega dejanskega stanja ob pravilni uporabi materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 in 96/2002 - ZPP). Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi. Glede pritožbenih navedb pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. l. RS št. 5/91 z nadaljnjimi spremembami - ZZZPB) v 58. členu določa, da zavod objavi za vsako šolsko leto skupen razpis kadrovskih in republiških štipendij s pogoji za dodelitev. V 3. odst. 59. čl. istega zakona pa ministra, pristojnega za delo, pooblašča, da določi podrobnejša merila in pogoje za pridobitev in višino republiških štipendij, Zoisovih štipendij, posojil za študij in dodatkov k štipendiji ter način spodbujanja delodajalcev za razpisovanje kadrovskih štipendij. Na podlagi navedenega pooblastila je bil izdan Pravilnik o štipendiranju (Ur. l. RS št. 48/99 z nadaljnjimi spremembami - pravilnik), ki v 35. členu določa, da vloge za dodelitev štipendije, ki so jih kandidati oddali po razpisnem roku, se štejejo za zamujene, razen če je kandidat zamudil rok iz opravičljivih zdravstvenih razlogov, se je vrnil s služenja vojaškega roka ali se je naknadno vpisal ter tudi v primeru, ko kandidat do izteka razpisnega roka še ni prejel obvestila o negativni rešitvi vloge za kadrovsko štipendijo oziroma za posojilo za študij. V primeru opravičljivih razlogov pa je potrebno, da kandidat vlogo za dodelitev štipendije poda najkasneje 15 dni po nastopu oziroma prenehanju prej navedenih razlogov, vendar najkasneje do izteka koledarskega leta.

Tožnik je vlogo za pridobitev republiške štipendije oddal dne 11.12.2000, kar je razvidno iz prejemne štampiljke na obrazcu za vlogo za uveljavitev republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Dne 27.12.2000 pa je podal dodatno obrazložitev, zakaj je bila zahteva za republiško štipendijo vložena po roku, kot je bil določen z razpisom. Rok za oddajo vloge naj bi zamudil iz razloga, ker je bil na podlagi odločbe Centra za socialno delo oddan v Zavod za vzgojo in izobraževanje L.. V tem domu je od 11.9.2000 dalje, s tem, da je najprej moral opraviti popravne izpite in šele nato se je lahko vključil v 2. letnik izobraževanja. Glede na navedeno pa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šlo v tem primeru za naknadni vpis, kajti tožnik je šele naknadno izpolnil pogoje za vključitev v 2. letnik izobraževanja. Kljub temu, da mu je bilo dne 10.11.2000 izdano potrdilo o vpisu v 2. letnik Srednje lesarske šole Škofja Loka - Oddelek pri ZVI L. - smer obdelovalec lesa, v šolskem letu 2000/2001, pa je šele dne 11.12.2000 podal vlogo za uveljavitev republiške štipendije. S tem ko vloga ni bila oddana v 15-dnevnem roku po vpisu v 2. letnik srednje šole, je vlogo toženec, kot tudi prvostopno sodišče, povsem pravilno štel za zamujeno, s tem pa tudi ni obstajal osnovni pogoj (pravočasnost vloge), da bi bila tožniku priznana pravica do republiške štipendije za šolsko leto 2000/2001. Glede sklicevanja tožnika, da naj bi postopek na prvi stopnji v predsodnem postopku vodila oseba z neustrezno izobrazbo, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je prvostopno sodišče skladno s 30. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS št. 19/94 - ZDSS) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca. Tožnik niti v predsodnem postopku niti v postopku pred prvostopnim sodiščem omenjenega ni uveljavljal, temveč navedeno dejstvo podaja šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. ZPP v 1. odst. 337. čl. določa, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 2. odst. 286. čl. ZPP (če brez svoje krivde ni mogel navajati nova dejstva in predlagati novih dokazov na prvem naroku). Najmanj, kar mora storiti pritožnik, da bi imel pravico sklicevati se na novote je, da navede dejstva, na podlagi katerih je mogoč zaključek, da novote brez svoje krivde ni mogel navesti že prej. V konkretnem primeru pa s tem v zvezi tožnik ne navaja ničesar, zato je zatrjevana novota v pritožbenem postopku neupoštevna.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.