Posredovanje osebnih podatkov lastnika vozila

Datum

29.07.2025

Številka

07120-1/2025/340

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Upravne enote

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov o  lastniku motornega vozila prosilcu iz EU, na katerega zemljišču je motorno vozilo neupravičeno parkirano.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim fizičnim ali pravnim osebam ali osebam javnega sektorja samo na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače.

Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov 39. člena ZVOP-2 upravljavec evidence registriranih vozil na način, ki je določen za izdajo potrdila, posreduje upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za njihovo posredovanje, zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Ta v prvem odstavku 6. člena določa različne pravne podlage za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava je tako zakonita le in kolikor je za konkretni namen obdelave in konkretne osebne podatke izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

IP opozarja, da ZVOP-2 vsebuje tudi posebne določbe glede posredovanja osebnih podatkov (39. - 41. člen). Skladno s prvim odstavkom 39. člena ZVOP-2 lahko osebe javnega sektorja posredujejo osebne podatke drugim osebam javnega sektorja ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, če je za posredovanje dana pravna podlaga v skladu s 6. členom ZVOP-2, ter na podlagi zahteve iz prvega odstavka 41. člena tega zakona, razen če drug zakon določa drugače. Prejemnik podatkov sme osebne podatke obdelovati samo za namen, za uresničevanje katerega se mu posredujejo. Skladno s prvim odstavkom 41. člena ZVOP-2 zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebuje (če drug zakon ne določa drugače):

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča; za samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter za pravno osebo: naziv oziroma firmo in naslov oziroma sedež in matično številko) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Za dopustnost posredovanja osebnih podatkov morajo biti tako (poleg v prejšnjih odstavkih navedenih materialnopravnih pogojev) izpolnjeni tudi formalni pogoji iz prvega odstavka 41. člena ZVOP-2. Vsebina pisne zahteve je torej z ZVOP-2 točno določena in med drugim vsebuje tudi pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov ter predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni. Vsaka zahteva mora vsebovati vse naštete elemente, sicer posredovanje ni upravičeno. IP ob tem poudarja, da mora biti pravna podlaga za to, da zadostuje kriterijem dopustne obdelave osebnih podatkov ustrezno konkretizirana. Le ustrezno konkretizirana navedba pravne podlage, iz katere izhaja namen obdelave osebnih podatkov, namreč sploh omogoča ustrezno presojo, ali so izpolnjeni pogoji za posredovanje osebnih podatkov. Ob tem je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov, ki določa, da morajo biti pod pogojem, da obstaja pravna podlaga, osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Navedeno načelo pomeni, da je potrebno obdelovati (v konkretnem primeru posredovati) samo toliko osebnih podatkov posameznikov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev namena v konkretnem primeru.

IP dodaja, da je v četrtem odstavku 39. člena ZVOP-2 določeno tudi, da ne glede na določbe prejšnjih odstavkov upravljavci registra stalnega prebivalstva, matičnega registra, evidence registriranih vozil in centralnega registra prebivalstva na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredujejo upravičencu, ki izkaže zakoniti interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, naslednje osebne podatke: osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov prebivališča v drugi državi, navedba lastnika ali uporabnika vozila, naslov za vročanje ali datum smrti posameznika, zoper katerega ali v zvezi s katerim uveljavlja svoje pravice.

V zvezi s četrtim odstavkom 39. člena ZVOP-2 IP pojasnjuje, da je v teh primerih posredovanje iz v omenjenem odstavku točno določenih evidenc (med njimi je tudi evidenca registriranih vozil) dopustno le v primeru izkaza zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja. Prosilec mora tako izkazati, zakaj (za uveljavljanje katerih pravic) potrebuje zahtevane osebne podatke in pred katerimi organi javnega sektorja bo uveljavljal svoje pravice. V primeru izkaza takega interesa se upravičencu lahko posreduje le taksativno določen nabor osebnih podatkov. Določen je tudi način posredovanja osebnih podatkov, in sicer se posredujejo na način, ki je določen za izdajo potrdila. Dikcija četrtega odstavka torej nakazuje na to, da se pri teh zbirkah podatkov ne uporabljata prvi in drugi odstavek, ki opredeljujeta, da mora za posredovanje osebnih podatkov obstajati tako zahteva kot tudi pravna podlaga (po 6. členu Splošne uredbe), ampak je za posredovanje dovolj izkaz zakonitega interesa za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja s strani posameznika.

IP poudarja, da glede na primarnost prava EU določbe četrtega odstavka 39. člena ZVOP-2 ni mogoče brati na način, da izključuje uporabo 6. člena Splošne uredbe, ampak kvečjemu kot nacionalno zakonsko ureditev specifične obdelave osebnih podatkov v skladu s točko (c) oziroma (e) 6. člena Splošne uredbe, kjer je ustrezno. Četrti odstavek 39. člena ZVOP‑2 je tako ena izmed posebnih zakonskih podlag za dostop do določenih osebnih podatkov, za katere se je izkazalo, da imajo pomen za uporabnike, ki nastopajo v raznih uradnih postopkih, tega dostopa pa ni možno realizirati brez zahteve, s katero uporabniki izkažejo zakoniti interes. Presoja zakonitega interesa je seveda na upravljavcu osebnih podatkov.

IP pojasnjuje tudi, da je evidenca registriranih vozil urejena v Zakonu o motornih vozilih (ZMV-1; Uradni list RS, št. 75/17, 92/20 – ZPrCP-E). V skladu z določbo 62. člena ZMV-1 jo v elektronski obliki vodi ministrstvo, pristojno za promet, v njej pa se osebni podatki (kot tudi v ostalih evidencah, določenih v 62. členu) zbirajo, vodijo in obdelujejo zaradi izvajanja nalog iz tega zakona. V tretjem odstavku 63. člena je nadalje določeno, da evidenca vsebuje podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na prometnem dovoljenju, o njegovi registraciji, izdanem prometnem dovoljenju, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge tehnične podatke. Podatki o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, vsebujejo njeno osebno ime oziroma firmo, datum rojstva, EMŠO oziroma matično številko, status lastnika vozila ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža. Dostop do podatkov iz te evidence in drugih evidenc iz 62. člena ZMV-1 je urejen v 64. členu ZMV-1, kjer je določeno, kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog. Ti organi so: ministrstvo, pristojno za promet, Javna agencija RS za varnost prometa, ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, policija, registracijske organizacije (upravne enote in strokovne organizacije, ki opravljajo tehnične preglede ali identifikacijo in oceno tehničnega stanja vozil in jih za registracijo pooblasti Javna agencija RS za varnost prometa), občinska redarstva in državni organi, ki opravljajo inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona. Tem organom se zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije. V šestem odstavku 64. člena ZMV-1 je določeno, da osebne podatke iz evidence registriranih vozil lahko uporabnikom, ki so za njihovo pridobitev pooblaščeni z zakonom, posredujejo tudi upravne enote.

ZMV-1 torej jasno določa, za katere namene se vodi evidenca registriranih vozil in kateri organi imajo pri svojem delu pravico brezplačnega dostopa do podatkov iz evidence, ki jih potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, ter da se jim zagotavlja dostop do podatkov in evidenc z neposredno računalniško povezavo in z možnostjo dostopa do teh podatkov z uporabo ustrezne tehnologije, ni pa navedel ekskluzivnosti tega dostopa. IP tako dodaja, da bi se lahko npr. odvetnikom in tudi drugim subjektom na podlagi izpolnjenih pogojev (področne) zakonodaje eventualno lahko posredovalo podatke iz te evidence. Presoja glede tega pa je, kot rečeno, na upravljavcu evidence in ne na IP.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. IP se v mnenju ne more in ne sme postaviti v vlogo odločevalca (razsojevalca) v posameznih primerih in odločiti o upravičenosti posredovanja podatkov ali celo odrediti/prepovedati določenemu zavezancu posredovanje določenih podatkov. IP namreč skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 v primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig nastopa kot pritožbeni organ, če specialni predpis za posamezne primere ne določa drugače.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka