Jedro

Dolžnik v ugovoru ni navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig z dne 12.12.2005. Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da se s sklepom ne strinja, ker da je preuranjen. V izogib ponavljanjem v pritožbi se v celoti sklicuje na ugovorne navedbe. Po dolžnikovih računovodskih evidencah je računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik. Predvsem dolžnik upniku ni dolžan vtoževanega zneska.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Dolžnik je v obravnavani zadevi izpodbijal sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna upnikovo terjatev. Takšen ugovor se po določilu 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) šteje za obrazloženega, če dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Ob tem pa morajo biti dokazno podprta dejstva takšna, da bi v sledeči pravdi na njihovi podlagi prišlo do zavrnitve upnikovega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. V obravnavanem primeru pa ni dolžnik v ugovoru navajal takšnih dejstev, ki bi v pravdi privedla do zavrnitve upnikovega zahtevka; kot takšnih dejstev ni mogoče upoštevati dolžnikovih trditev, da je po njegovih evidencah računovodsko stanje drugačno, kot ga navaja upnik, saj predmet presoje v obravnavani zadevi niso računovodska stanja ene ali druge stranke, ampak obstoj terjatve, ki jo izterjuje upnik, v zvezi s tem pa ni dolžnik niti navedel, iz katerega razloga naj ne bi dolgoval po upniku vtoževanega (prav: izterjevanega) zneska. Ob tem pa je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni dolžnik niti za trditve v ugovoru, takšne kot so, predložil nobenega dokaza (nobene računovodske evidence, iz katere bi bilo razvidno drugačno stanje, kot ga zatrjuje upnik). Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.