Jedro

Zgolj okoliščina, da tožnik v roku 8 dni ni sporočil, da se je zaposlil, ne more imeti za posledico ugotovitve, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, če zamolčani podatki nimajo vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 280/2009-25 z dne 8. 5. 2013 odpravi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da je tožnik dolžan povrniti Republiki Sloveniji znesek 493,72 €, izplačan iz naslova brezplačne pravne pomoči, ki je bila tožniku odobrena v zvezi s kazenskim postopkom opr. št. II K 50/2008. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bil tožnik v navedenem kazenskem postopku obsojen storitve dveh kaznivih dejanj, za kar mu je bila izrečena pogojna obsodba. V skladu z določbo 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upravičenec, ki v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, ne uspe, ni dolžan povrniti stroškov, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, razen, če se njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v štirih letih po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljša do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. V navedenem obdobju je upravičenec dolžan v skladu z določbo 41. člena istega zakona obveščati organ za brezplačno pravno pomoč o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči, in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je zanje zvedel. V obravnavanem primeru je tožena stranka po uradni dolžnosti vpogledala v evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ugotovila, da je tožnik od 11. 4. 2013 zaposlen za polni delovni čas v podjetju A. d.o.o., o čemer pa je ni obvestil. S tem, ko se ni držal obveznosti obveščanja iz 41. člena ZBPP, je šteti, da navedena dejstva med strankama niso sporna, in da se je odpovedal posebnemu ugotovitvenemu postopku. Tako izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS v zadevi U 731/2007. Ker tožnik v roku 8 dni po tem, ko se je zaposlil, tega dejstva ni sporočil sodišču, je na podlagi 49. člena ZBPP dolžan vrniti prejeto brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v laični tožbi navaja, da na podlagi dejstva, da je trenutno zaposlen za določen čas za minimalno plačo, ne more povrniti stroškov. Kljub temu, da je njegov delodajalec sodišču izdal potrdilo o njegovih prejemkih, je to odločilo, da mora povrniti stroške. Meni, da je njegova tožba utemeljena. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tožniku naložila povrnitev stroškov postopka, ki so bili izplačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, ker tožnik ni v predpisanem roku 8 dni sodišču sporočil, da se je zaposlil. Po določbi 41. člena ZBPP mora upravičenec do brezplačne pravne pomoči strokovno službo za brezplačno pravno pomoč v času od odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obstoj prejemanja. Navedene spremembe mora sporočiti najkasneje v 8 dneh od dneva, ko je zanje izvedel. Takšna obveznost na podlagi tretjega odstavka 49. člena velja še tudi štiri leta po pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Namen citirane določbe je, da mora upravičenec pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je bila ta odobrena, oziroma še štiri leta od pravnomočnosti odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Po določbi 41. člena mora upravičenec sporočati spremembo podatkov, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. Tudi določba 49. člena ZBPP določa, da je upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačana za odobreno brezplačno pravno pomoč, v kolikor se je njegovo premoženjsko stanje izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičen do brezplačne pravne pomoči. Ali je bil prosilec upravičen do brezplačne pravne pomoči glede na finančni položaj, se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena ZBPP, ki so veljali v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Ali je upravičenec pogoje izpolnjeval ves čas, za katerega mu je bila odobrena oziroma še štiri leta po pravnomočnosti odločbe, pa se ugotavlja glede na pogoje iz 13. člena, ki so veljali v tem obdobju.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožena stranka po uradni dolžnosti vpogledala v evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter ugotovila, da je tožnik od dne 11. 4. 2013 zaposlen v podjetju A. d.o.o. Na podlagi navedenega je tožniku poslala poziv, da v skladu z 49. členom ZBPP predloži potrdilo delodajalca o višini neto plače. Na navedeni poziv je tožnikov delodajalec sam odgovoril sodišču, da tožnik prejema plačo v neto znesku 474,96 € mesečno. V obravnavanem primeru je torej tožena stranka izvedla ugotovitveni postopek, v katerem je ugotavljala višino mesečnih dohodkov tožnika, zato je njeno sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča RS v zadevi U 731/2007 brezpredmetno.

Po določbi 41. člena ZBPP mora prosilec službo za BPP obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči. V obravnavanem primeru je tožena stranka v ugotovitvenem postopku ugotovila višino tožnikove plače, ki znaša mesečno 474,96 €. Navedeni znesek pa ne presega cenzusa za izpolnjevanje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki znaša 520,00 € mesečno. Glede na navedeno torej tožnik kljub zaposlitvi še vedno izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. S tem pa je tožena stranka napačno uporabila določbo 49. člena ZBPP, ki določa, da je upravičenec dolžan povrniti sredstva izplačane brezplačne pravne pomoči, če se je njegovo premoženjsko stanje izboljšalo do te mere, da ne bi bil več upravičenec do brezplačne pravne pomoči. Sodišče pa tudi meni, da zgolj okoliščina, da tožnik v roku 8 dni ni sporočil, da se je zaposlil, v konkretnem primeru ne more imeti za posledico ugotovitev, da mu je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena. Po določbi 43. člena ZBPP se za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona. V zvezi z obveščanjem spremembe podatkov pa 41. člen ZBPP določa, da mora upravičenec sporočiti podatke, ki vplivajo ali bi vplivali na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja. V konkretnem primeru pa je bilo ugotovljeno, da ti podatki glede na višino plače, ki jo prejema tožnik, ne vplivajo na izpolnjevanje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka pa tudi ni ugotovila, da bi ti podatki lahko v povezavi z drugimi dohodki vplivali na upravičenost do brezplačne pravne pomoči. Glede na ugotovitev, da je bil v obravnavanem primeru iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega stanja, posledično pa ni bil tudi pravilno uporabljen zakon, je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijani akt odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).