Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kadar oseba privoli v sprejem v psihiatrično bolnišnico, njena privolitev pa je izraz njene svobodne volje, odločanje sodišča o prisilnem zdravljenju, za katerega morajo biti podani zakonski pogoji in o katerih sodišče odloča po pridobitvi (popolnega) strokovnega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, ni več potrebno.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo nepravdni postopek pridržanja nasprotnega udeleženca v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice (točka I izreka) in odločilo, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.
2.Zoper sklep pod točko I vlagata pritožbo nasprotni udeleženec po postavljeni odvetnici in njegov oče - kot najbližja oseba.
3.Najbližja oseba v pritožbi navaja, da se strinja, da sin ostane na zdravljenju na zaprtem oddelku. Sodišče prosi, naj pridobi vso dokumentacijo glede zdravljenja in da se spremeni mnenje izvedenca. Pritožbo vlaga samo zoper njegovo mnenje, ker ne drži, da ni dokumentacije o ambulantnem zdravljenju sina in da je bil sin v komuni zaradi marihuane. Tja je šel po svoji želji, ko še niso vedeli, da ima shizofrenijo.
4.Nasprotni udeleženec v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP-12 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr3. Navaja, da se strinja, da ostane na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom. Ne strinja pa se z mnenjem izvedenca v sklepu, ki je zmotno in nepopolno glede ugotovitve dejanskega stanja o obstoju zdravstvene dokumentacije o dosedanjem zdravljenju nasprotnega udeleženca, odkar ima diagnosticirano shizofrenijo (njegov lečeči zdravnik je dr. A. A., zdravstvena dokumentacija je v zdravstvenem domu za študente Univerze, česar izvedenec ni omenil) in o razlogih zdravljenja v Komuni, v Centru za odvajanje cigaret in ne marihuane. Nasprotni udeleženec ni nikoli huje zlorabljal marihuane. Poudarja, da je podal soglasje za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, saj se zaveda svojih zdravstvenih težav. Pridobitev zdravstvene dokumentacije o predhodnem zdravljenju bo pripomogla h hitremu okrevanju.
5.Pritožbi nista utemeljeni.
6.Sodišče prve stopnje je začelo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih po prejemu obvestila direktorja psihiatrične bolnišnice o ponovnem sprejemu nasprotnega udeleženca v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve. Po izdaji sklepa o uvedbi postopka je nasprotnega udeleženca obiskalo v oddelku pod posebnim nadzorom in ga zaslišalo v navzočnosti postavljene odvetnice in izvedenca psihiatrične stroke. Ta je po pregledu nasprotnega udeleženca in medicinske dokumentacije o zdravljenju v bolnišnici podal mnenje, da je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen izjave o zdravljenju in izraziti svojo pravo voljo. V tem delu pritožnika ne izpodbijata izvedenskega mnenja in izrecno poudarjata, da se z zdravljenjem nasprotnega udeleženca strinjata. Nasprotni udeleženec je privolitev v zdravljenje jasno izrazil tudi na naroku ustno in podal pisno privolitev (list. št. 9 in 109).
7.Ob takem dejanskem stanju je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in skladna s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr. Če oseba ob obisku izjavi, da se z zadržanjem strinja in v sprejem pisno privoli, mora sodišče postopek ustaviti.
8.Oba pritožnika se pritožujeta zgolj zoper tisti del izvedenskega mnenja, ko je izvedenec navedel, da ni podatkov o predhodnem (ambulantnem) zdravljenju nasprotnega udeleženca in o podatkih o sočasnem obstoju duševne bolezni (shizofrenija) in uživanju marihuane ter zdravljenju v komuni. Podanemu izvedeniškemu mnenju na naroku nasprotni udeleženec niti njegova odvetnica nista nasprotovala. Čeprav je izvedeniško mnenju v delu, s katerim se pritožnika ne strinjata, povzeto v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ga pritožnika s pritožbo ne moreta več izpodbijati. Pritožbo je mogoče vložiti le zoper izrek odločbe in ne zoper obrazložitev. Poleg tega pa za sprejeto odločitev izvid izvedenca o predhodnem zdravljenju nasprotnega udeleženca ni več relevanten. Po ugotovitvi, da je nasprotni udeleženec sposoben razumeti pomen izjave, ki jo je podpisal, sodišče namreč ni imelo več pravne osnove za nadaljnje vodenje postopka za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih in s tem tudi ne za natančnejše ugotavljanje dejanskega stanja o vrsti duševne motnje in razlogih, ki terjajo zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, ter o predhodnem zdravljenju nasprotnega udeleženca. Kadar oseba privoli v sprejem v psihiatrično bolnišnico, njena privolitev pa je izraz njene svobodne volje, odločanje sodišča o prisilnem zdravljenju, za katerega morajo biti podani zakonski pogoji iz 39. člena ZDZdr in o katerih sodišče odloča po pridobitvi (popolnega) strokovnega mnenja izvedenca psihiatrične stroke, ni več potrebno.
9.Ker pritožbeni razlogi niso podani, kršitev in napak, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo, je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
10.O priglašenih stroških pritožbenega postopka, ki bodo kriti iz sredstev sodišča (60. člen ZDZdr) odloča sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločilo.
-------------------------------
1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.
2Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.
3Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08 s spremembami.