Jedro

Stranka mora okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti.

Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se ugodi predlogu tožeče stranke za obnovo postopka z dne 8. 10. 2020 in se dovoli obnova postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VII Pg 47/2015. Razveljavilo je sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII Pg 47/2015 z dne 10. 6. 2015 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1443/2015 z dne 13. 1. 2016. Odločitev o stroških postopka odločanja o predlogu za obnovo postopka je pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper izpodbijani sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču primarno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni v celoti tako, da odloči, da se predlog tožeče stranke za obnovo postopka zavrže oziroma zavrne ter se tožeči stranki naloži plačilo stroškov tega postopka v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

3.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške, nastale tožeči stranki v zvezi s tem odgovorom na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožeča stranka je kot podizvajalka v pogodbenem razmerju z glavnim izvajalcem A., d. d., opravljala gradbene storitve pri izgradnji predora B. V obravnavani zadevi je tožeča stranka s tožbo zahtevala plačilo neplačanih računov neposredno od tožene stranke kot naročnika. Tožena stranka je bila naročnica del na podlagi Pogodbe DARS, d. d., št. 000/09 z dne 2. 12. 2009 (v nadaljevanju Pogodba), sklenjene med toženo stranko kot naročnikom in družbo A. d. d. kot izvajalko. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek utemeljevala na več pravnih podlagah, med drugim tudi na odškodninski podlagi. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo VII Pg 47/2015 z dne 10. 6. 2015 zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo 128.945,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 3. 2011 dalje do plačila. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo I Cpg 1443/2015 z dne 13. 1. 2016 zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke. Pojasnilo je, da tožena stranka ni prekršila Pogodbe oziroma ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko je opravila plačila prevzemnikom terjatev, saj so bili vsi prevzemniki terjatev podizvajalci oziroma kooperanti ali dobavitelji blaga. Pogodbeno dogovorjena prepoved cediranja iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe torej ni bila kršena. Tožena stranka je bila o odstopu terjatve prevzemnikom obveščena še pred tožničinim zahtevkom, zato je morala ob prejemu tožničine zahteve upoštevati cesijske pogodbe in izvesti plačila prevzemnikom terjatev (namesto tožeči stranki), saj je lahko veljavno izpolnila le še njim (in ne glavnemu izvajalcu oziroma tožeči stranki na podlagi zahtevka po 631. členu Obligacijskega zakonika). Ker je z obvestilom o odstopu terjatev premoženje prešlo v sfero prevzemnikov, zgolj dejstvo, da je tožena stranka opravila plačilo še pred zapadlostjo situacij, ne more predstavljati protipravnega ravnanja.

6.Tožeča stranka je dne 8. 10. 2020 vložila predlog za obnovo postopka, ki ga opira na razlog po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), in sicer je naknadno izvedela za naslednja dejstva in dokaze: - kredit za 9.000.000,00 EUR, ki ga je družba A. d. d. najela pri banki C. (dokaz: prošnja za odobritev kredita, kreditna pogodba z dne 1. 3. 2010); - nepreklicna izjava družbe A. d. d. z dne 1. 3. 2010, da bodo vsi prilivi s strani DARS za izvedbo projekta B., do katerih bo upravičena družba A. d. d., usmerjeni na račun A. d. d., odprt pri banki C., s ciljem rednega in pravočasnega pokrivanja obveznosti po kreditni pogodbi (dokaz: nepreklicna izjava z dne 1. 3. 2010, ki je bila poslana banki C. in posredovana tudi toženi stranki); zastava terjatev med C. in A. d. d. (dokaz: pogodba o zastavi terjatev z dne 1. 3. 2010); vsebina predloženih računov družb D. in E. ter v tej zvezi zatrjevano ravnanje tožene stranke glede načina potrjevanja in plačevanja mesečnih situacij v nasprotju s Pogodbo (dokaz: računa družbe D. št. D-01 in št. D-02 in račun družbe E. št. 1/2010).

7.Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). Zaradi te okoliščine se sme dovoliti obnova postopka samo, če je stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (drugi odstavek 395. člena ZPP). Predlog za obnovo postopka zaradi novih dejstev ali dokazov je treba vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Če preteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, se obnova postopka ne more več predlagati (tretji odstavek 396. člena ZPP). Nova dejstva in novi dokazi morajo biti taki, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba. Obstajati mora torej kavzalnost med predlogom za ugotavljanje novih dejstev in izvedbo novih dokazov in možnostjo ugodnejše odločbe za predlagatelja obnove.

8.Predlog za obnovo postopka zaradi novih dejstev ali dokazov je treba vložiti v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Pomemben je torej trenutek, ko je stranka izvedela za nova dejstva oziroma dokaze. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožeča stranka predlog za obnovo postopka vložila pravočasno. Ocenilo je, da je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala, da se je z novimi dejstvi in dokazi seznanila na sestanku s sedanjim pooblaščencem dne 9. 9. 2020. Pritožnica izpodbija zaključek sodišča prve stopnje glede pravočasnosti predloga za obnovo. Sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno znižalo dokazni standard, ki bi mu morala zadostiti tožeča stranka, ker mora pravočasnost predloga za obnovo postopka biti izkazana z gotovostjo in ne z verjetnostjo. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da mora stranka okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog za obnovo vložen v zakonitem roku, izkazati z dokaznim standardom verjetnosti. Za procesno relevantna dejstva, to je dejstva, od obstoja katerih je odvisna uporaba kakšne procesne norme, zadošča dokazni standard verjetnosti. Tudi v sodni praksi v zvezi z obnovo postopka je že bilo zavzeto stališče, da mora stranka trenutek, ko je izvedela za nova dejstva oziroma dokaze, izkazati z verjetnostjo. Sodna praksa, na katero se sklicuje pritožnica, v konkretnem primeru ni uporabljiva, saj je v njej zavzeto stališče o dokaznem standardu glede dejstev, ki so pomembna za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, in ne glede procesno relevantnih dejstev.

9.Sodišče prve stopnje je verjelo izpovedbi tožnika, ki je povedal, da se je z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih utemeljuje predlog za obnovo, seznanil na sestanku s sedanjim pooblaščencem dne 9. 9. 2020. Pojasnilo je, da je tožnik izpovedal mirno, medsebojno povezano in notranje skladno ter tudi skladno z navedbami v predlogu za obnovo postopka, zato je njegovo izpovedbo ocenilo kot resnicoljubno. Dokazno je ocenilo tudi elektronsko sporočilo sedanjega pooblaščenca tožeče stranke z dne 1. 9. 2020 in zaključilo, da njegova vsebina ne daje zanesljive podlage za zaključek, da bi tožeča stranka že dne 1. 9. 2020 mogla sodišču navesti nova dejstva in nova dokazila. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP in je tudi vsebinsko prepričljiva ter argumentirana z logičnimi razlogi. Sodišče prve stopnje se je v zadostni meri opredelilo tudi do navedb tožene stranke, ki so se nanašale na pravočasnost predloga za obnovo. Sodišče je dolžno odgovoriti samo na bistvene navedbe, pri čemer odgovor ni nujno vedno izrecen, ampak lahko izhaja iz celotnega konteksta obrazložitve. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo 22. člen Ustave Republike Slovenije, kar se v predmetnem pravdnem postopku kaže kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

10.Pritožnica z navedbami o osebnem in ekonomskem interesu tožeče stranke za uspeh v predmetni pravdi ne more omajati logične in prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki je temeljila na neposrednem vtisu o verodostojnosti tožnikove izpovedbe. Dejstvo, da je bilo elektronsko sporočilo sedanjega pooblaščenca z dne 1. 9. 2020 poslano F. F., v njem pa je navedeno: "Spoštovana ga. F. F., kot omenjeno po telefonu vas vabim na sestanek [...]",

ne predstavlja neskladnosti z izpovedbo G. F., ki je povedal: "Odvetnik me je poklical in dogovorila sva se za sestanek [...]". Tako iz izpovedbe kot tudi iz elektronskega sporočila izhaja, da je bil sestanek primarno dogovorjen po telefonu. Pritožbeno sodišče tudi sprejema pojasnilo v odgovoru na pritožbo, da tožeča stranka za uradno komunikacijo uporablja elektronski naslov F. F. Tožeča stranka je namreč že v predlogu za obnovo postopka v zvezi z elektronskim sporočilom z dne 1. 9. 2020 pojasnila, da je bilo le-to poslano ge. F. F., ki je prokuristka tožeče stranke. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje prezrlo evidentne neskladnosti med izpovedbo G. F. in elektronskim sporočilom z dne 1. 9. 2020, je zato neutemeljen.

11.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje odločalo izven okvira trditvenega gradiva, podanega s strani tožeče stranke, ker tožeča stranka nikoli ni trdila, da je dne 1. 9. 2020 G. F. prejel klic direktorja družbe D., s katerim občasno sodeluje, ki mu je povedal, da ga bo poklical odvetnik H. H. v zvezi z zadevo B. Za presojo pravočasnosti predloga za obnovo je pomembna samo ugotovitev, da se je tožnik z novimi dejstvi in dokazi seznanil na sestanku s sedanjim pooblaščencem dne 9. 9. 2020. Dejstvo, o katerem je izpovedal tožnik in ga je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzelo sodišče prve stopnje, to je, da je dne 1. 9. 2020 G. F. prejel klic direktorja družbe D., s katerim občasno sodeluje, ki mu je povedal, da ga bo poklical odvetnik H. H. v zvezi z zadevo B., ni odločilno za presojo pravočasnosti predloga za obnovo in sodišče prve stopnje nanj tudi ni oprlo svoje odločitve.

12.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na medijske objave iz leta 2017 o uspešnih odškodninskih zahtevkih drugih podizvajalcev. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ki je verjelo resnicoljubni izpovedbi tožnika, da se je z novimi dejstvi in dokazi seznanil šele na sestanku s sedanjim pooblaščencem dne 9. 9. 2020 in da poročila spremlja, kadar mora ali mu to dopušča čas, ter pojasnilo, da spremljanje medijev po pravnomočnosti sodbe v zadevnem postopku ni bila dolžnost tožeče stranke ter da sedanji pooblaščenec tožeče stranke pred 9. 9. 2020 ni zastopal tožeče stranke in torej ni imel razloga, da bi s svojimi informacijami seznanil tožečo stranko.

13.Postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, se lahko na predlog stranke obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Kavzalnost oziroma možnost, da bodo nova dejstva in novi dokazi vplivali na ugodnejšo odločbo, obstoji že takrat, ko obstoji zgolj možnost, da nova dejstva in novi dokazi utegnejo pripeljati do drugačne odločitve sodišča. V fazi odločanja o predlogu za obnovo torej zadošča, da so nova dejstva in dokazi takšni, da utegnejo vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje, medtem ko je vprašanje, ali bo tožeča stranka z novo zatrjevanimi dejstvi in dokazi dejansko uspela v ponovljenem sojenju, stvar vsebinske presoje utemeljenosti zahtevka in presega obseg presoje v tej fazi postopka. Presoja, ali so novi dokazi kavzalni, ne sme seči tako daleč, da bi pomenila oblikovanje nove dokazne ocene, torej ocene novih dokazov skupaj z dokazi, ki so bili izvedeni in ocenjeni v postopku, katerega obnova se predlaga.

14.V prvotnem postopku je bil tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnjen med drugim zaradi zaključka, da ni podana protipravnost ravnanja tožene stranke, ker so bili vsi prevzemniki terjatev, katerim je tožena stranka opravljala plačila, podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga. V postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz zatrjevanih novih dejstev in dokazov izhaja, da je bila tožena stranka seznanjena,6 da je družba A. d. d. kljub prepovedi iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe v zavarovanje terjatev banke C. do družbe A. d. d. po kreditni pogodbi zastavila vse obstoječe in bodoče terjatve do DARS iz projekta predor B., in da je bila tožena stranka seznanjena, da lahko vsa plačila neposrednemu izvajalcu A. d. d. veljavno opravi le tako, da jih plača banki C. Presodilo je, da bi kršitev devetega odstavka 5. člena Pogodbe v praksi lahko pomenila spremembo neposrednega prejemnika vseh plačil pri projektu predor B. To pomeni, da gre za ravnanje, ki tudi neposredno posega v pravne položaje vseh tretjih, ki so zaupali v vsebino pogodbe, sklenjene v postopku javnega naročanja. Opisano ravnanje bi lahko pomenilo, da je izpolnjen pogoj protipravnosti. Pojasnilo je še, da tudi predloženi računi in zatrjevano ravnanje tožene stranke glede načina potrjevanja in plačevanja mesečnih situacij v nasprotju s Pogodbo izkazujejo, da bi utegnilo biti ravnanje tožene stranke protipravno.

15.Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s presojo sodišča prve stopnje, da predloženi računi in zatrjevano ravnanje tožene stranke glede načina potrjevanja in plačevanja mesečnih situacij v nasprotju s Pogodbo izkazujejo, da bi utegnilo biti ravnanje tožene stranke protipravno, ni utemeljen. Ne drži, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, katero ravnanje v zvezi s plačevanjem mesečnih situacij bi utegnilo biti protipravno. Iz celotne obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje v zvezi s predloženimi računi družb E. in D. kot potencialno protipravno ocenilo ravnanje tožene stranke, ki je kljub temu, da sta podizvajalca E. in D. v okviru novembrske situacije skupaj opravila za 782.166,69 EUR podizvajalskih storitev, potrdila novembrsko situacijo in izvršila plačilo družbama D. in E. v višini 4,52 EUR. Takšna obrazložitev je v postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka zadostna.

16.Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so nova dejstva in dokazi takšni, da bi na njihovi podlagi lahko bila izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba. V prvotnem postopku je bilo ugotovljeno, da protipravnost ravnanja tožene stranke ni bila podana, ker so bili vsi prevzemniki terjatev osebe iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe, tj. podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga. Nova dejstva in dokazi pa izkazujejo, da je (kljub izrecno dogovorjeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, razen na podizvajalce, kooperante in dobavitelje blaga) družba A. d. d. terjatve do DARS v zvezi s projektom predor B. zastavila banki C., ki ni oseba iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe, tožena stranka pa je bila s tem seznanjena. Nova dejstva in dokazi bi tako v obnovljenem postopku lahko privedli do drugačne presoje protipravnosti ravnanja tožene stranke, posledično pa bi lahko privedli do za tožečo stranko ugodnejše odločbe. Navedeno zadošča za odločitev o dovolitvi obnove postopka. Ostale podrobne pritožbene navedbe za odločanje v tej fazi postopka niso pomembne in jih bo tožena stranka lahko uveljavljala v nadomestitvenem postopku, v katerem bo sodišče prve stopnje odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka po celoviti dokazni oceni novih dokazov v povezavi z dokazi, ki so že bili izvedeni. V fazi odločanja o predlogu za obnovo postopka zadošča, da so nova dejstva in dokazi takšni, da utegnejo vplivati na drugačno odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Ali bo tožeča stranka z novo zatrjevanimi dejstvi in dokazi dejansko uspela v ponovljenem sojenju, pa je stvar vsebinske presoje utemeljenosti zahtevka, ki bo potekala v nadomestitvenem postopku.

17.Pritožbeno sodišče se je opredelilo do tistih pritožbenih navedb, ki so (v fazi odločanja o predlogu za obnovo postopka) odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so pritožbeni očitki tožene stranke neutemeljeni in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zasledilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo, ker se zadeva vrača v nadomestitveni postopek pred sodišče prve stopnje in še ni znan končni uspeh strank v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP).

-------------------------------

1Sodba VSL I Cpg 1443/2015 z dne 13. 1. 2016, 13. točka obrazložitve.

2L. Ude, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, str. 593.

3J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 331; T. Pavčnik, Dokazni standardi, Podjetje in delo 6-7/2012, str. 1411.

4Sklep VSL II Cp 1527/2022 z dne 24. 11. 2022.

5Sodba VSC Cp 34/2020 z dne 26. 2. 2020 in sodba VSL II Cp 710/2009 z dne 14. 7. 2009.

6Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da iz predloženih novih dokazov (predvsem iz nepreklicne izjave z dne 1. 3. 2010) izhaja, da je bila tožena stranka seznanjena z zastavo terjatev družbe A. d. d. do tožene stranke iz projekta predor B. banki C. V zvezi s tem je neutemeljena pritožbena navedba, da iz nepreklicne izjave ne izhaja, da so bile zastavljene prav terjatve glavnega izvajalca do tožene stranke po Pogodbi DARS, št. 000/09.