Jedro

Za zagotovitev videza nepristanskosti sojenja, ker je tožnik sodnik pritožbenega sodišča, ki naj bi odločalo v pritožbenem postopku, je Vrhovno sodišče za to odločanje določilo drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Za odločanje v pritožbenem postopku se določi Višje sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je Okrajno sodišče na Ptuju odločilo z vmesno sodbo P 167/2005 z dne 15. 1. 2009. Tožena stranka je vložila pritožbo in predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Višjega sodišča v Mariboru. Navedla je, da je v tej pravdni zadevi tožnik višji sodnik Višjega sodišča v Mariboru. Za odločanje o konkretni pritožbi zoper sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Mariboru. V sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice je že oblikovano stališče, da je presojo neodvisnosti in nepristranskosti, do katere je vsakdo upravičen, pomembna okoliščina tudi videz nepristranskosti. Okoliščina na strani tožnika, ko je gotovo podana "kolegialna povezanost" z drugimi sodniki pristojnega sodišča, nedvomno vzbuja dvome v neodvisnost in nepristranskost sodišča, ki odloča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Po oceni Vrhovnega sodišča je tožena stranka v svojem predlogu navedla tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo v pritožbenem postopku. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti pomembna tako subjektivni kriterij, po katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali sodnik v postopku zagotavlja uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno le, da je tako sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za takoimenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru bi bila lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč na splošno kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. V obravnavanem primeru, ko je pravdna stranka sodnik pritožbenega sodišča, ki je pristojno za odločanje, bi lahko bila prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v precepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodnika kot nosilca sodne funkcije. V izogib kakršnimkoli dvomom je zato Vrhovno sodišče na podlagi 67. člena ZPP ocenilo, da gre za tehten razlog za določitev drugega sodišča, ki bo odločalo v pritožbenem postopku. Zato je za to odločanje določilo Višje sodišče v Ljubljani.