Jedro

V danem primeru, ko je izločitveno pravico stečajni upravitelj priznal, prerekal pa jo je le upnik, bo tožbeni zahtevek vseboval zgolj ugotovitveni del. Tudi če stvari po pravnomočni sodbi upravitelj ne bi hotel izročiti, bi imela tožeča stranka neposredni zahtevek na podlagi predmetne sodbe in končnega seznama preizkušenih terjatev (oziroma posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako: (-) da se tožba zoper prvotoženo stranko zavrže, (-) spremeni se točka III izreka tako, da se besedna zveza “Toženi stranki sta” nadomesti z “Drugotožena stranka je”, (-) doda se nova točka IV., ki glasi: “Tožeča stranka mora povrniti prvotoženi stranki 2.999,50 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16 dne dalje do plačila.” Tožeča stranka mora povrniti prvotoženi stranki 1.759,70 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke zoper obe toženi stranki. Izreklo je: “I. Ugotovi se, da obstaja izločitvena pravica - lastninska pravica tožeče stranke na blagu - steklenih izdelkov znamke S., ki se nahajajo pri prvotoženi stranki z skladišču na naslovu M., P. na paletah št. ... ki so navedene pod zaporedno številko ... do ... Potrdila o prevzemu ali odvzetju predmetov izvršitelja B. L., znak ... z dne 11. 2. 2010. II. Prvotožena stranka je v roku 15 dni dolžna izročiti tožeči stranki blago - steklene izdelke znamke S., ki se nahajajo v skladišču na naslovu M., P. na paletah št. ..., ki so navedene pod zaporedno številko ... do … Potrdila o prevzemu ali odvzetju predmetov izvršitelja B. L., znak ... z dne 11. 2. 2010, pod izvršbo. III. Toženi stranki sta dolžni plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 4.634,90 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev, pod izvršbo.”

2. Prvotožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni izpodbija to sodbo sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbo zoper prvotoženo stranko zavrže, tožeči stranki pa naloži v plačilo vse stroške postopka prvotožene stranke.

Prvotožena stranka v obrazložitvi pritožbe vztraja, da ni dala nobenega povoda za vložitev tožbe zoper njo, prav tako pa njene pasivne legitimacije ne predvideva ZFPPIPP zato vztraja, da tožeča stranka ni imela in tudi nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njo in je zato tožbo potrebno zavreči. Pri tem se sklicuje na pravila ZFPPIPP o tem, kdo vloži tožbo in zoper koga jo mora vložiti, ki so kogentne narave in jih morata spoštovati tako stečajno sodišče pri sprejemu sklepa o preizkusu terjatev, kakor tudi sodišče v pravdi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice. Vztraja, da ZFPPIPP izrecno določa, da se tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice vloži zgolj zoper upnika, ki je terjatev oziroma pravico prerekal in se pri tem sklicuje na določila členov 300, 309 in 310/I in II ZFPPIPP.

Tožeča stranka je pritožbene navedbe prvotožene stranke prerekala kot neutemeljene in predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obravnavani spor izhaja iz stečajnega postopka prvotožene stranke, ki je bil začet s sklepom ... z dne 13. 7. 2010 in v katerem je stečajni upravitelj priznal izločitveno pravico na v izreku sodbe navedenih stvareh tožeče stranke, drugotožena stranka kot upnica pa je izločitveno pravico tožeče stranke prerekala. Drugotožena stranka je kot upnica na teh stvareh prijavila ločitveno pravico, ki je bila prerekana z odložnim pogojem, ki se izpolni v primeru pravnomočno priznane izločitvene pravice tožeče stranke.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da mora po veljavni določbi 300. člena ZFPPIPP upnik, čigar terjatev (oziroma pravica) je prerekana vložiti tožbo proti tistemu, ki je prerekal terjatev (oz. pravico), torej bodisi proti stečajnemu dolžniku, če jo prereka upravitelj, bodisi proti upniku, če jo prereka upnik, kar bi v obravnavanem primeru pomenilo, da bi moral upnik tožbo vložiti le zoper drugotoženo stranko.

6. Nadalje pa je sodišče prve stopnje presodilo, da mora izločitveni upnik s tožbo uveljavljati zahtevek iz prvega odstavka 309. člena v zvezi s členom 310 ZFPPIPP in sicer zahtevek na ugotovitev izločitvene pravice in zahtevek na izročitev stvari, ki so predmet izločitvene pravice, kakršnega je tožeča stranka tudi uveljavljala s tožbo, ter zaključilo, da ima zato tožeča stranka pravni interes za vložitev tožbe tudi zoper prvotoženo stranko na izročitev stvari, ker da jo k temu zavezuje zakonska določa, ki je kogentne narave. Navedlo je, da je šele pravnomočni sklep iz drugega odstavka 309. člena ZFPPIPP izvršilni naslov.

Takšen zaključek sodišča prve stopnje je tudi po presoji pritožbenega sodišča materialnopravno zmoten. Pritrditi je prvotoženi stranki, da so pravila ZFPPIPP o tem, kdo vloži tožbo in zoper koga jo mora vložiti, kogentne narave in jih morata spoštovati tako stečajno sodišče pri sprejemu sklepa o preizkusu terjatev kot tudi sodišče v pravdi na ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice. ZFPPIPP izrecno določa, da se tožba na ugotovitev obstoja prerekane terjatve oziroma pravice vloži zgolj zoper upnika, ki je terjatev oziroma pravico prerekal, kar izhaja tako iz določbe 300. člena ZFPPIPP, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, kakor tudi iz določbe drugega odstavka 310. člena, ki napotuje na tretji odstavek 300. člena ZFPPIPP in iz katerega jasno izhaja, da se tožbeni zahtevek ne more glasiti v smislu 1. točke prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP. Ta določba določa, kaj mora vsebovati izrek sklepa o preizkusu terjatev, če je izločitvena pravica priznana. V danem primeru, ko je izločitveno pravico stečajni upravitelj priznal, prerekal pa jo je le upnik, bo tožbeni zahtevek vseboval zgolj ugotovitveni del. Kot pravilno v pritožbi navaja prvotožena stranka, v tem primeru ne bo podlaga za izročitev stvari, ki so predmet izločitvene pravice pravnomočen sklep o preizkusu terjatev oziroma sodba z enakim izrekom, temveč šele sodba, s katero bo sodišče ugotovilo obstoj izločitvene pravice, v povezavi s končnim seznamom preizkušenih terjatev iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka prijavila izločitveno pravico z ustreznim zahtevkom in da jo je upravitelj prvotožene stranke priznal. Pritrditi je prvotoženi stranki, da bo v tem primeru, ko je upravitelj zahtevek upnika že priznal, imela prvotožena stranka v pravnomočni sodbi o ugotovitvi obstoja izločitvene pravice tudi pravno podlago za izročitev stvari v njeno posest. Tudi, če stvari po pravnomočni sodbi upravitelj ne bi hotel izročiti, bi imela tožeča stranka neposredni zahtevek na podlagi predmetne sodbe in končnega seznama preizkušenih terjatev (oziroma posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev iz 72. člena ZFPPIPP).

7. Tako je pritrditi prvotoženi stranki, da ta ni dala nobenega povoda za vložitev tožbe zoper njo, prav tako pa njena pasivna legitimacija v tem sporu ni podana in tako tožeča stranka ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe zoper njo.

8. Pritožbi prvotožene stranke je bilo zato ugoditi in tožbo tožeče stranke zoper njo zavreči (ZPP člen 358, 5. alineja).

V posledici takšne odločitve je bilo potrebno spremeniti tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Ker tožeča stranka s tožbo zoper prvotoženo stranko ni uspela, ta ni dolžna nositi stroškov pravdnega postopka. Tožeča stranka je zato dolžna prvotoženi stranki povrniti njene pravdne stroške (člen 154/I ZPP). Stroški prvotožene stranke nastali v postopku na prvi stopnji znašajo 2.999,50 EUR in sicer nagrada za postopek (tar. št. 3100) 1.155,70 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) 1.066,80 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR, potni stroški 216,08 EUR (za štiri naroke na relaciji L. - C. - L.4 x po 146 km po 0,37 EUR) vse povečano za 22 % DDV. Stroške je pritožbeno sodišče odmerilo po stroškovniku prvotožene stranke na list. št. 81 v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi.

9. Ker je prvotožena stranka s pritožbo uspela, je upravičena tudi do povračila pritožbenih stroškov v znesku 1.759,70 EUR kolikor znaša nagrada za postopek s pritožbo (tar. št. 3210) 1.422,40 EUR, materialni stroški (tar. št. 6002) 20,00 EUR in 22 % DDV.