Jedro

Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZvojI.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevek tožnika za priznanje pravice do veteranskega dodatka, ker je v postopku odmere veteranskega dodatka ugotovil, da skupni prejemki družine znašajo 1.303,59 EUR, kar po razdelitvi na dva člana odpade na osebo 651,79 EUR dohodka, to pa presega določeno osnovo v letu 2015 v višini 497,15 EUR, kar posledično pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do veteranskega dodatka.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. 3. Tožnik izpodbija odločitev organa, ker naj bi bil kršen 49. člen Zakona o vojnih invalidih (ZVojI). Navaja, da je 31. 7. 2015 vložil zahtevek za pridobitev veteranskega dodatka, ki je bil zavrnjen z izpodbijano odločbo. V obravnavani zadevi se je presojalo izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do veteranskega dodatka od 1. 8. 2015 dalje, glede na vložen zahtevek pa bi ga bilo treba obravnavati v skladu z 49. členom ZVojI in ne 51. členom, ki obravnava uživanje, spremembo in izgubo veteranskega dodatka za tiste, ki ga že prejemajo. Organ ni pravilno ugotovil glede na 49. člen ZVojI njegove prejemke iz decembra preteklega leta oziroma jih sploh ni ugotavljal, ampak je samovoljno ugotovil pokojnino iz junija tekočega leta v višini 557,06 EUR ter tako naračunal skupne prejemke družine v višini 1.303,59 EUR v preteklem letu. Kršen je bil 49. člen ZVojI, ki je bistven pri izračunu odmere prosilca za veteranski dodatek. Ni tudi res, da bi pokojnino prejel prvič v juniju 2015, saj je bil upokojen že leta 2014. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je na tožbo odgovorila in predlaga zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je organ zavrnil zahtevo tožnika za priznanje pravice do veteranskega dodatka, ki jo je ta vložil 31. 7. 2015. 7. Tožnik ugovarja napačni uporabi določbe 51. člena ZVojI in meni, da bi moral organ uporabiti 49. člen ZVojI pri ugotavljanju dejanskega stanja, ki je podlaga za odmerno odločbo.

8. Po določbi prvega odstavka 49. člena ZVojI se upoštevajo pri odmeri veteranskega dodatka prejemki v neto zneskih iz decembra preteklega leta. Po določbi 51. člena ZVojI sprememba v višini prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do invalidskega dodatka od prvega januarja tekočega koledarskega leta. Novi prejemki se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, izguba prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti. Sporna v zadevi je višina tožnikove pokojnine, ki jo je tožnik v juniju 2015 prejel v višini 557,06 EUR in vpliva na preseg v letu 2015 določene osnove za priznanje pravice do veteranskega dodatka v višini 497,15 EUR. V skladu z 49. členom ZVojI tožnik meni, da bi moral organ upoštevati višino pokojnine iz decembra 2014. Navedeno pa v obravnavani zadevi ne drži. 9. V zadevi veteranskega dodatka tožnika je organ odločil z odločbo št. 130-130/2015-5 z dne 22. 7. 2015 po uradni dolžnosti ter tožniku kot vojnemu veteranu priznal veteranski dodatek za čas od 1. 2. 2015 do 30. 6. 2015 v mesečnem znesku 74,33 EUR, s 1. 7. 2015 pa, da mu pravica do veteranskega dodatka več ne gre, ker je v postopku ugotovil, da je v juniju vojni veteran prejel novi prejemek - pokojnino, ter so se skupno upoštevani prejemki z novim prejemkom povečali in je delež prejemkov na družinskega člana od 1. 7. 2015 presegel osnovo za veteranski dodatek.

10. Ko je tožnik 31. 7. 2015 vložil ponovno zahtevo za priznanje pravice do veteranskega dodatka za obdobje od 1. 8. 2015 dalje, je organ moral presojati, ali so se razmere v zvezi z odmero veteranskega dodatka spremenile glede na izdano odločbo z dne 22. 7. 2015. Z izpodbijano odločbo je ugotovil, da je dejansko stanje glede pripadkov v tožnikovi družini enako, kot je ugotovil z odločbo z dne 22. 7. 2015, za čas od 1. 7. 2015 dalje. Pri ugotavljanju dejanskega stanja, ko je ugotavljal, ali je prišlo do spremembe glede na odločbo z dne 22. 7. 2015, pa je bil dolžan uporabiti določbo 51. člena ZVojI, ki ji tožnik ugovarja, vendar neupravičeno.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.