Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.

Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.

Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.

Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta, je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog.

Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.

Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.

Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.

Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Sodišče ima podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

I.Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

I.Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita.

I.Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavi.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 3. 2025 zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 19. 2. 2025, s katerim ji je bilo naloženo doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.650 EUR. S sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je zavrnilo tudi tožničin predlog za taksno oprostitev in ji naložilo obročno plačilo dolžne sodne takse (plačilo 8 mesečnih obrokov po 206,25 EUR). Plačilni nalog z dne 19. 2. 2025 je razveljavilo.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 3. 2025 zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 19. 2. 2025, s katerim ji je bilo naloženo doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.650 EUR. S sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je zavrnilo tudi tožničin predlog za taksno oprostitev in ji naložilo obročno plačilo dolžne sodne takse (plačilo 8 mesečnih obrokov po 206,25 EUR). Plačilni nalog z dne 19. 2. 2025 je razveljavilo.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 3. 2025 zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 19. 2. 2025, s katerim ji je bilo naloženo doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.650 EUR. S sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je zavrnilo tudi tožničin predlog za taksno oprostitev in ji naložilo obročno plačilo dolžne sodne takse (plačilo 8 mesečnih obrokov po 206,25 EUR). Plačilni nalog z dne 19. 2. 2025 je razveljavilo.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 3. 2025 zavrnilo tožničin ugovor zoper plačilni nalog z dne 19. 2. 2025, s katerim ji je bilo naloženo doplačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 1.650 EUR. S sklepom z dne 21. 3. 2025 pa je zavrnilo tudi tožničin predlog za taksno oprostitev in ji naložilo obročno plačilo dolžne sodne takse (plačilo 8 mesečnih obrokov po 206,25 EUR). Plačilni nalog z dne 19. 2. 2025 je razveljavilo.

2.Tožnica je zoper oba sklepa vložila pritožbi, v katerih podaja vsebinsko podobne razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklepa razveljavi.

2.Tožnica je zoper oba sklepa vložila pritožbi, v katerih podaja vsebinsko podobne razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklepa razveljavi.

2.Tožnica je zoper oba sklepa vložila pritožbi, v katerih podaja vsebinsko podobne razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklepa razveljavi.

2.Tožnica je zoper oba sklepa vložila pritožbi, v katerih podaja vsebinsko podobne razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklepa razveljavi.

3.Trdi, da je sodišče pri odmeri dodatne sodne takse nepravilno izhajalo iz vrednosti spornega predmeta, določene v sklepu z dne 10. 2. 2025. Njen pravni interes je v pričakovanem bodočem poplačilu njenega deleža. Ker ji pripada le polovica skupnega premoženja, predstavlja njeno korist in s tem vrednost spornega predmeta zgolj polovica vrednosti skupnega premoženja. Taksna obveznost v višini 1.650 EUR sploh ne obstaja, zato ji sodišče ne more naložiti obročnega plačila.

2.Trdi, da je sodišče pri odmeri dodatne sodne takse nepravilno izhajalo iz vrednosti spornega predmeta, določene v sklepu z dne 10. 2. 2025. Njen pravni interes je v pričakovanem bodočem poplačilu njenega deleža. Ker ji pripada le polovica skupnega premoženja, predstavlja njeno korist in s tem vrednost spornega predmeta zgolj polovica vrednosti skupnega premoženja. Taksna obveznost v višini 1.650 EUR sploh ne obstaja, zato ji sodišče ne more naložiti obročnega plačila.

3.Trdi, da je sodišče pri odmeri dodatne sodne takse nepravilno izhajalo iz vrednosti spornega predmeta, določene v sklepu z dne 10. 2. 2025. Njen pravni interes je v pričakovanem bodočem poplačilu njenega deleža. Ker ji pripada le polovica skupnega premoženja, predstavlja njeno korist in s tem vrednost spornega predmeta zgolj polovica vrednosti skupnega premoženja. Taksna obveznost v višini 1.650 EUR sploh ne obstaja, zato ji sodišče ne more naložiti obročnega plačila.

3.Trdi, da je sodišče pri odmeri dodatne sodne takse nepravilno izhajalo iz vrednosti spornega predmeta, določene v sklepu z dne 10. 2. 2025. Njen pravni interes je v pričakovanem bodočem poplačilu njenega deleža. Ker ji pripada le polovica skupnega premoženja, predstavlja njeno korist in s tem vrednost spornega predmeta zgolj polovica vrednosti skupnega premoženja. Taksna obveznost v višini 1.650 EUR sploh ne obstaja, zato ji sodišče ne more naložiti obročnega plačila.

3.Pritožbi sta utemeljeni.

3.Pritožbi sta utemeljeni.

3.Pritožbi sta utemeljeni.

3.Pritožbi sta utemeljeni.

4.Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

4.Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

4.Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

4.Za odločanje v tej zadevi je pravno pomembno naslednje dejansko stanje:

(1)Tožnica s tožbo primarno zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja, katerega vrednost ocenjuje v višini 274.600 EUR1, ter ugotovitev, da sta deleža na njem enaka (1. točka tožbenega predloga). Ob tem je kot vrednost ugotovitvenega zahtevka navedla znesek 137.300 EUR. Poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavlja še dajatvenega, s katerim zahteva plačilo 137.300 EUR od prvega toženca (2.(a) točka tožbenega predloga), oziroma podredno, plačilo 120.000 EUR od drugega toženca (2.(b) točka tožbenega predloga). Upoštevaje skupno vrednost spornega predmeta po primarnem (ugotovitvenem in dajatvenem) tožbenem zahtevku (274.600 EUR) je bila tožnica s plačilnim nalogom z dne 17. 8. 2023 pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.215 EUR. Dolžno sodno takso je v celoti poravnala.

(1)Tožnica s tožbo primarno zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja, katerega vrednost ocenjuje v višini 274.600 EUR1, ter ugotovitev, da sta deleža na njem enaka (1. točka tožbenega predloga). Ob tem je kot vrednost ugotovitvenega zahtevka navedla znesek 137.300 EUR. Poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavlja še dajatvenega, s katerim zahteva plačilo 137.300 EUR od prvega toženca (2.(a) točka tožbenega predloga), oziroma podredno, plačilo 120.000 EUR od drugega toženca (2.(b) točka tožbenega predloga). Upoštevaje skupno vrednost spornega predmeta po primarnem (ugotovitvenem in dajatvenem) tožbenem zahtevku (274.600 EUR) je bila tožnica s plačilnim nalogom z dne 17. 8. 2023 pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.215 EUR. Dolžno sodno takso je v celoti poravnala.

(1)Tožnica s tožbo primarno zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja, katerega vrednost ocenjuje v višini 274.600 EUR1, ter ugotovitev, da sta deleža na njem enaka (1. točka tožbenega predloga). Ob tem je kot vrednost ugotovitvenega zahtevka navedla znesek 137.300 EUR. Poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavlja še dajatvenega, s katerim zahteva plačilo 137.300 EUR od prvega toženca (2.(a) točka tožbenega predloga), oziroma podredno, plačilo 120.000 EUR od drugega toženca (2.(b) točka tožbenega predloga). Upoštevaje skupno vrednost spornega predmeta po primarnem (ugotovitvenem in dajatvenem) tožbenem zahtevku (274.600 EUR) je bila tožnica s plačilnim nalogom z dne 17. 8. 2023 pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.215 EUR. Dolžno sodno takso je v celoti poravnala.

(1)Tožnica s tožbo primarno zahteva ugotovitev obsega skupnega premoženja, katerega vrednost ocenjuje v višini 274.600 EUR1, ter ugotovitev, da sta deleža na njem enaka (1. točka tožbenega predloga). Ob tem je kot vrednost ugotovitvenega zahtevka navedla znesek 137.300 EUR. Poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavlja še dajatvenega, s katerim zahteva plačilo 137.300 EUR od prvega toženca (2.(a) točka tožbenega predloga), oziroma podredno, plačilo 120.000 EUR od drugega toženca (2.(b) točka tožbenega predloga). Upoštevaje skupno vrednost spornega predmeta po primarnem (ugotovitvenem in dajatvenem) tožbenem zahtevku (274.600 EUR) je bila tožnica s plačilnim nalogom z dne 17. 8. 2023 pozvana k plačilu sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 4.215 EUR. Dolžno sodno takso je v celoti poravnala.

(2)Na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 44. člena ZPP2 in 1. odstavka 31. člena ZST-13 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 2. 2025 odločilo, da znaša skupna vrednost spornega predmeta po primarnem tožbenem zahtevku 411.900 EUR, kot seštevek zneskov 274.600 EUR (vrednost spornega predmeta po 1. točki tožbenega predloga) in 137.300 EUR. Glede na novo določeno vrednost spornega predmeta je tožnico s plačilnim nalogom z dne 19. 2. 2025 pozvalo k doplačilu razlike med dolžno (5.865 EUR) in že poravnano (4.215 EUR) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

(2)Na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 44. člena ZPP2 in 1. odstavka 31. člena ZST-13 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 2. 2025 odločilo, da znaša skupna vrednost spornega predmeta po primarnem tožbenem zahtevku 411.900 EUR, kot seštevek zneskov 274.600 EUR (vrednost spornega predmeta po 1. točki tožbenega predloga) in 137.300 EUR. Glede na novo določeno vrednost spornega predmeta je tožnico s plačilnim nalogom z dne 19. 2. 2025 pozvalo k doplačilu razlike med dolžno (5.865 EUR) in že poravnano (4.215 EUR) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

(2)Na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 44. člena ZPP2 in 1. odstavka 31. člena ZST-13 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 2. 2025 odločilo, da znaša skupna vrednost spornega predmeta po primarnem tožbenem zahtevku 411.900 EUR, kot seštevek zneskov 274.600 EUR (vrednost spornega predmeta po 1. točki tožbenega predloga) in 137.300 EUR. Glede na novo določeno vrednost spornega predmeta je tožnico s plačilnim nalogom z dne 19. 2. 2025 pozvalo k doplačilu razlike med dolžno (5.865 EUR) in že poravnano (4.215 EUR) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

(2)Na podlagi pooblastila iz 3. odstavka 44. člena ZPP2 in 1. odstavka 31. člena ZST-13 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 10. 2. 2025 odločilo, da znaša skupna vrednost spornega predmeta po primarnem tožbenem zahtevku 411.900 EUR, kot seštevek zneskov 274.600 EUR (vrednost spornega predmeta po 1. točki tožbenega predloga) in 137.300 EUR. Glede na novo določeno vrednost spornega predmeta je tožnico s plačilnim nalogom z dne 19. 2. 2025 pozvalo k doplačilu razlike med dolžno (5.865 EUR) in že poravnano (4.215 EUR) sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje.

5.Izpodbijani sklep z dne 5. 3. 2025 temelji na ugotovitvi, da je bila taksa po plačilnem nalogu z dne 19. 2. 2025 pravilno odmerjena glede na sodno določeno vrednost spornega predmeta 411.900 EUR (znesek 5.865 EUR predstavlja trikratnik osnovne takse 1.955 EUR4).

5.Izpodbijani sklep z dne 5. 3. 2025 temelji na ugotovitvi, da je bila taksa po plačilnem nalogu z dne 19. 2. 2025 pravilno odmerjena glede na sodno določeno vrednost spornega predmeta 411.900 EUR (znesek 5.865 EUR predstavlja trikratnik osnovne takse 1.955 EUR4).

5.Izpodbijani sklep z dne 5. 3. 2025 temelji na ugotovitvi, da je bila taksa po plačilnem nalogu z dne 19. 2. 2025 pravilno odmerjena glede na sodno določeno vrednost spornega predmeta 411.900 EUR (znesek 5.865 EUR predstavlja trikratnik osnovne takse 1.955 EUR4).

5.Izpodbijani sklep z dne 5. 3. 2025 temelji na ugotovitvi, da je bila taksa po plačilnem nalogu z dne 19. 2. 2025 pravilno odmerjena glede na sodno določeno vrednost spornega predmeta 411.900 EUR (znesek 5.865 EUR predstavlja trikratnik osnovne takse 1.955 EUR4).

6.Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta (3. odstavek 44. člena ZPP), je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Navedbe, s katerimi pritožnica izpodbija odmero sodne takse, ki je posledica po sodišču določene vrednosti spornega predmeta, so torej dopustne, in, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi utemeljene.

6.Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta (3. odstavek 44. člena ZPP), je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Navedbe, s katerimi pritožnica izpodbija odmero sodne takse, ki je posledica po sodišču določene vrednosti spornega predmeta, so torej dopustne, in, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi utemeljene.

6.Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta (3. odstavek 44. člena ZPP), je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Navedbe, s katerimi pritožnica izpodbija odmero sodne takse, ki je posledica po sodišču določene vrednosti spornega predmeta, so torej dopustne, in, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi utemeljene.

6.Zoper sklep, s katerim sodišče ugotovi vrednost spornega predmeta (3. odstavek 44. člena ZPP), je dovoljena le nesamostojna pritožba. Ta je v konkretnem primeru pridružena pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog. Navedbe, s katerimi pritožnica izpodbija odmero sodne takse, ki je posledica po sodišču določene vrednosti spornega predmeta, so torej dopustne, in, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi utemeljene.

7.Tožnica, ki na skupnem premoženju uveljavlja polovični delež, je z navedbo vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega (ugotovitvenega5) zahtevka (137.300 EUR) realizirala svojo pravico, da oceni svoj pravni interes, tj. interes za uspeh v pravdi (2. odstavek 44. člena ZPP). Njene ocene ni mogoče enačiti z ocenjeno vrednostjo skupnega premoženja.

7.Tožnica, ki na skupnem premoženju uveljavlja polovični delež, je z navedbo vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega (ugotovitvenega5) zahtevka (137.300 EUR) realizirala svojo pravico, da oceni svoj pravni interes, tj. interes za uspeh v pravdi (2. odstavek 44. člena ZPP). Njene ocene ni mogoče enačiti z ocenjeno vrednostjo skupnega premoženja.

7.Tožnica, ki na skupnem premoženju uveljavlja polovični delež, je z navedbo vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega (ugotovitvenega5) zahtevka (137.300 EUR) realizirala svojo pravico, da oceni svoj pravni interes, tj. interes za uspeh v pravdi (2. odstavek 44. člena ZPP). Njene ocene ni mogoče enačiti z ocenjeno vrednostjo skupnega premoženja.

7.Tožnica, ki na skupnem premoženju uveljavlja polovični delež, je z navedbo vrednosti spornega predmeta glede nedenarnega (ugotovitvenega5) zahtevka (137.300 EUR) realizirala svojo pravico, da oceni svoj pravni interes, tj. interes za uspeh v pravdi (2. odstavek 44. člena ZPP). Njene ocene ni mogoče enačiti z ocenjeno vrednostjo skupnega premoženja.

8.Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Ocena pravnega interesa res ni povsem poljubna, vendar ima sodišče podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek na podlagi 3. odstavka 44. člena ZPP le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po 1. odstavku 31. členu ZST-1 se sodišče po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka le v primeru strankine očitno napačne (prenizke) navedbe vrednosti spornega predmeta, za kar v konkretnem primeru ne gre.

8.Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Ocena pravnega interesa res ni povsem poljubna, vendar ima sodišče podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek na podlagi 3. odstavka 44. člena ZPP le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po 1. odstavku 31. členu ZST-1 se sodišče po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka le v primeru strankine očitno napačne (prenizke) navedbe vrednosti spornega predmeta, za kar v konkretnem primeru ne gre.

8.Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Ocena pravnega interesa res ni povsem poljubna, vendar ima sodišče podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek na podlagi 3. odstavka 44. člena ZPP le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po 1. odstavku 31. členu ZST-1 se sodišče po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka le v primeru strankine očitno napačne (prenizke) navedbe vrednosti spornega predmeta, za kar v konkretnem primeru ne gre.

8.Za odmero takse ni odločilna vrednost skupnega premoženja, temveč navedena vrednost spornega predmeta. Ocena pravnega interesa res ni povsem poljubna, vendar ima sodišče podlago za korekcijo vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek na podlagi 3. odstavka 44. člena ZPP le v primeru, ko se postavi vprašanje stvarne pristojnosti. Ta pogoj v konkretnem primeru ni bil izpolnjen. Tudi po 1. odstavku 31. členu ZST-1 se sodišče po uradni dolžnosti prepriča o pravi vrednosti zahtevka le v primeru strankine očitno napačne (prenizke) navedbe vrednosti spornega predmeta, za kar v konkretnem primeru ne gre.

9.Če pa je sodišče prve stopnje (sicer zunaj zakonskega okvira) že sámo določilo vrednost ugotovitvenega zahtevka, in sicer glede na ocenjeno vrednost skupnega premoženja (274.600 EUR), bi moralo ob tem upoštevati, da je tožnica postavila tudi dajatveni zahtevek, s katerim uveljavlja delitev skupnega premoženja. Ker gre za realizacijo ugotovitvenega zahtevka, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za odmero dodatne sodne takse (torej za odmero sodne takse od vrednosti spornega predmeta nad 274.600 EUR).

9.Če pa je sodišče prve stopnje (sicer zunaj zakonskega okvira) že sámo določilo vrednost ugotovitvenega zahtevka, in sicer glede na ocenjeno vrednost skupnega premoženja (274.600 EUR), bi moralo ob tem upoštevati, da je tožnica postavila tudi dajatveni zahtevek, s katerim uveljavlja delitev skupnega premoženja. Ker gre za realizacijo ugotovitvenega zahtevka, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za odmero dodatne sodne takse (torej za odmero sodne takse od vrednosti spornega predmeta nad 274.600 EUR).

9.Če pa je sodišče prve stopnje (sicer zunaj zakonskega okvira) že sámo določilo vrednost ugotovitvenega zahtevka, in sicer glede na ocenjeno vrednost skupnega premoženja (274.600 EUR), bi moralo ob tem upoštevati, da je tožnica postavila tudi dajatveni zahtevek, s katerim uveljavlja delitev skupnega premoženja. Ker gre za realizacijo ugotovitvenega zahtevka, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za odmero dodatne sodne takse (torej za odmero sodne takse od vrednosti spornega predmeta nad 274.600 EUR).

9.Če pa je sodišče prve stopnje (sicer zunaj zakonskega okvira) že sámo določilo vrednost ugotovitvenega zahtevka, in sicer glede na ocenjeno vrednost skupnega premoženja (274.600 EUR), bi moralo ob tem upoštevati, da je tožnica postavila tudi dajatveni zahtevek, s katerim uveljavlja delitev skupnega premoženja. Ker gre za realizacijo ugotovitvenega zahtevka, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za odmero dodatne sodne takse (torej za odmero sodne takse od vrednosti spornega predmeta nad 274.600 EUR).

10.Vse navedeno utemeljuje zaključek, da je tožnica svojo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti izpolnila. Pritožbeno sodišče je zato obema pritožbama ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

10.Vse navedeno utemeljuje zaključek, da je tožnica svojo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti izpolnila. Pritožbeno sodišče je zato obema pritožbama ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

10.Vse navedeno utemeljuje zaključek, da je tožnica svojo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti izpolnila. Pritožbeno sodišče je zato obema pritožbama ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

10.Vse navedeno utemeljuje zaključek, da je tožnica svojo taksno obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti izpolnila. Pritožbeno sodišče je zato obema pritožbama ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZST-1).

11.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

11.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

-------------------------------

1Skupno premoženje naj bi obsegalo terjatev iz naslova povečane vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v višini 240.000 EUR, osebno in motorno vozilo ter pohištvo/opremo v stanovanjski hiši.

1Skupno premoženje naj bi obsegalo terjatev iz naslova povečane vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v višini 240.000 EUR, osebno in motorno vozilo ter pohištvo/opremo v stanovanjski hiši.

1Skupno premoženje naj bi obsegalo terjatev iz naslova povečane vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v višini 240.000 EUR, osebno in motorno vozilo ter pohištvo/opremo v stanovanjski hiši.

1Skupno premoženje naj bi obsegalo terjatev iz naslova povečane vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj v višini 240.000 EUR, osebno in motorno vozilo ter pohištvo/opremo v stanovanjski hiši.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. V 3. odstavku 44. člena ZPP je določeno, da se mora sodišče v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. V 3. odstavku 44. člena ZPP je določeno, da se mora sodišče v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. V 3. odstavku 44. člena ZPP je določeno, da se mora sodišče v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami. V 3. odstavku 44. člena ZPP je določeno, da se mora sodišče v primeru, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost spornega predmeta glede nedenarnega zahtevka, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti, najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti. O tem takoj odloči na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.

3Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po 1. odstavku 31. člena ZST-1 v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.

3Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po 1. odstavku 31. člena ZST-1 v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.

3Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po 1. odstavku 31. člena ZST-1 v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.

3Zakon o sodnih taksah, Ur. l. RS, št. 37/2008, s spremembami in dopolnitvami. Po 1. odstavku 31. člena ZST-1 v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.

4Po tarifni številki 1111 Taksne tarife ZST-1 znaša količnik za odmero takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 3,0. Pri vrednosti spornega predmeta 411.900 EUR znaša taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 5.865 EUR (tj. 3 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 1 k ZST-1).

4Po tarifni številki 1111 Taksne tarife ZST-1 znaša količnik za odmero takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 3,0. Pri vrednosti spornega predmeta 411.900 EUR znaša taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 5.865 EUR (tj. 3 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 1 k ZST-1).

4Po tarifni številki 1111 Taksne tarife ZST-1 znaša količnik za odmero takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 3,0. Pri vrednosti spornega predmeta 411.900 EUR znaša taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 5.865 EUR (tj. 3 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 1 k ZST-1).

4Po tarifni številki 1111 Taksne tarife ZST-1 znaša količnik za odmero takse za postopek pred sodiščem prve stopnje 3,0. Pri vrednosti spornega predmeta 411.900 EUR znaša taksa za postopek pred sodiščem prve stopnje 5.865 EUR (tj. 3 - kratnik osnovne takse, kot je določena v Prilogi 1 k ZST-1).

5Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Glej J. Zobec, ZPP s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, str. 216.

5Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Glej J. Zobec, ZPP s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, str. 216.

5Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Glej J. Zobec, ZPP s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, str. 216.

5Pri ugotovitvenih tožbah je sporni predmet pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Gre torej za oceno interesa, ki ga ima tožeča stranka za takšno ugotovitev. Glej J. Zobec, ZPP s komentarjem, GV Založba, 1. knjiga, str. 216.

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 31/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2, 44/3

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 31/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2, 44/3

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 31/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2, 44/3

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 31, 31/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 44, 44/2, 44/3

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.