Jedro

Določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja, in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno z pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tako stališče obenem vodi do zaključka, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti v kakšnem obsegu in kateri element avtorske pravice je zavarovan, kot tudi ugotoviti v kakšnem obsegu so bile avtorske pravice prenesene na tretjo osebo in ali je avtor morebiti razpolagal tudi z materialno avtorsko pravico do reproduciranja njegovega dela.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Informacijskega pooblaščenca, št. 090-239/2015/24 z dne 5. 9. 2016 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. A.A. (v nadaljevanju prizadeta stranka) je pri tožeči stranki dne 5. 8. 2015 vložila zahtevo, naj ji posreduje kopije vseh dokumentov, ki so navedeni v popisu zadeve Gradbeno dovoljenje - varstveno delovni center (št. zadeve 351-65/2007) in v popisu zadeve Uporabno dovoljenje - varstveno delovni center (št. zadeve 351-159/2007). Ta popisa je tožeča stranka dne 15. 7. 2015 posredovala prizadeti stranki kot informacijo javnega značaja. Poleg tega je prizadeta stranka od tožeče stranke zahtevala kopije projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju PGD), in sicer kopije vodilne mape, arhitekturnega načrta in dokumentov, kot izhajajo iz Kazala vsebine projekta in iz Kazala vsebine vodilne mape. Tožeča stranka je z odločbo št. 090-14/2015 z dne 19. 8. 2015 zahtevi prizadete stranke, ki se nanaša na posredovanje vseh kopij dokumentov, navedenih v popisih prej navedenih zadev, delno ugodila (1. točka izreka odločbe), njeno zahtevo za posredovanje kopije PGD zavrnila (2. točka izreka odločbe), določila pa, da se prizadeta stranka s to informacijo lahko seznani tako, da ji bo na vpogled v prostorih tožeče stranke (3. točka izreka odločbe). V obrazložitvi je tožeča stranka pojasnila, da je prizadeti stranki že pred njeno zahtevo posredovala kopijo gradbenega in uporabnega dovoljenja ter kopijo zapisnika o tehničnem pregledu ter da je zato v tem obsegu njeno zahtevo zavrnila, prav tako pa zavrnila tudi glede tistih delov dokumentacije, ki niso informacije javnega značaja. Glede zahteve prizadete stranke, da se ji posreduje kopije PGD, je tožeča stranka pojasnila, da ima prosilec pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo javnega značaja, razen v primeru omejitve, ki vpliva na obliko seznanitve in je določena v drugem odstavku 25. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ). Po tej določbi lahko dobi prosilec informacijo o avtorskem delu, ki je zavarovano skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, le na vpogled. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP) za avtorska dela opredeljuje tudi arhitekturna dela. Med ta dela je mogoče uvrstiti PGD in ima zato prizadeta stranka možnost, da se s to informacijo seznani le z vpogledom.

2. Prizadeta stranka je zoper odločitev tožene stranke vložila pritožbo, ki ji je tožena stranka z odločbo št. 090-239/2015-24 z dne 4. 1. 2016 ugodila tako, da je 1. točko izreka odločbe tožeče stranke (to je v delu, kjer je tožeča stranka zahtevi prizadete stranke za posredovanje vseh kopij dokumentov, navedeni v popisih, delno ugodila), odpravila ter jo vrnila tožeči stranki v ponovno odločanje. V 2. točki izreka je tožena stranka spremenila 2. točko izreka odločbe tožeče stranke (to je v delu, kjer je tožeča stranka odločila o zahtevku prizadete stranke za posredovanje kopije PGD), in to tako, da je določila, da mora tožeča stranka prizadeti stranki v roku 31 dni po prejemu odločbe posredovati fotokopije iz PGD. Po tožbi tožeče stranke je sodišče s sodbo, opr. št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, odločitev tožene stranke v 2. točki izreka odpravilo ter ji zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje, tožbo zoper 1. točko odločitve pa zavrglo.

3. Tožena stranka je v ponovljenem postopku izdala sedaj izpodbijano odločbo. V 1. točki izreka je tožena stranka pritožbi prizadete stranke ugodila tako, da je 2. točko izreka odločbe tožeče stranke (to je v delu, kjer je tožeča stranka odločila o zahtevku prizadete stranke za posredovanje kopije PGD) delno odpravila ter odločila, da mora tožeča stranka prizadeti stranki v roku 31 dni po prejemu odločbe posredovati fotokopije iz PGD, in sicer vodilno mapo, načrt arhitekture, načrt gradbenih konstrukcij, načrt gradbene konstrukcije - projekt temeljenja, načrt strojnih instalacij in strojne opreme, načrt električnih napeljav in elektro opreme, načrt telekomunikacijskih napeljav in TK opreme ter elaborate. Za vsak del PGD je tožena stranka določila, kaj iz te dokumentacije mora tožeča stranka v obliki kopije predloži prizadeti stranki ter katere podatke v teh dokumentih mora prekriti. Tožena stranka pa je zavrnila zahtevo prizadete stranke, da bi kopirani dokumenti vsebovali tudi osebne podatke.

4. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločitve uvodoma povzela potek dosedanjega postopka. Ugotavlja, da med strankama ni sporno, da so zahtevani dokumenti informacija javnega značaja, pač pa sporno ali je prizadeta stranka upravičena do fotokopij PGD ali pa gre za avtorsko delo in je zato upravičena le do vpogleda te dokumentacije. Ugotovila je, da PGD izpolnjuje vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela iz 5. člena ZASP, vendar pa je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbo 9. člena ZASP, ki določenim delom odreka avtorskopravno varstvo, med drugim tudi uradnim besedilom z upravnega področja. V primeru uradnih besedil se mora avtorjev interes umakniti javnemu. Taka besedila so tudi gradbena dovoljenja. Po določbi drugega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) je PGD sestavni del gradbenega dovoljenja, vsebuje pa vodilno mapo, načrte in elaborate. Posledično to pomeni, da z dnem izdaje gradbenega dovoljenja postanejo uradno besedilo tudi vsi dokumenti PGD in so s tem izvzeti iz avtorskopravnega varstva po ZASP, prizadeta stranka pa je upravičena tudi do fotokopij te dokumentacije. Pojasnjuje, da gradbeno dovoljenje vključuje tudi sistematično urejen sestav načrtov, oziroma tehničnih opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje. Sodna praksa, konkretno sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, je zavzela stališče, da je treba projektno dokumentacijo, ki pomeni avtorsko delo, s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila in s tem za delo, ki po 2. točki prvega odstavka 9. člena ZASP ni predmet zaščite po tem zakonu. Tožena stranka zato ni sledila sodbi Upravnega sodišča, opr. št. III U 45/2016-10 z dne 6. 5. 2016, ki je bila izdana v obravnavani zadevi, in sicer prej, kot pa je bila izdana sodba, opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, na katero se je oprla pri odločanju. Tožena stranka je zato pritožbi prizadete stranke ugodila, razen v delu, kjer je zahtevala, da so ji dostopni tudi osebni podatki iz PGD ter v tem delu njeno zahtevo zavrnila.

5. Tožeča stranka je zoper odločitev tožene stranke vložila tožbo. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Navaja, da so v kopijah gradbenega in uporabnega dovoljenja, ki ju je prejela prizadeta stranka, navedeni vsi podatki, ki so potrebni, da si lahko vsakdo zagotovi pravno varstvo svojih pravic, oziroma mu je dana možnost, da s tem pridobi podatke še iz drugih baz podatkov. PGD je avtorsko delo, ki se ureja s civilnopravnim razmerjem med naročnikom in izdelovalcem ter je avtorsko zaščiteno. Tožeča stranka je pri svoji odločitvi zato izhajala iz 5. člena ZASP. Meni, da je v postopku spoštovala pravice, ki gredo prizadeti stranki po ZDIJZ. Po 4. členu tega zakona je informacija javnega značaja tista, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je izdelal oran sam, v sodelovanju z drugimi organom ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ v 5. členu uveljavlja načelo prostega dostopa do teh informacij, v 25. členu pa določa, da kolikor je zahtevana informacija zavarovana z zakonom, ki ureja avtorsko pravico, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled. Tako je tožeča stranka ravnala tudi v obravnavanem primeru ter s tem zagotovila javnost in odprtost delovanja organa. Tožena stranka je v pritožbenem postopku v postopek pritegnila tudi B., d.o.o., Idrija kot stranskega udeleženca, ki je v dopisu z dne 1. 12. 2015 navedel, da je PGD avtorsko delo. Tožeča stranka meni, da je tožena stranka napačno ocenila, da naj bi bile te avtorske pravice s tem, ko je bil PGD zaveden v dokument kot del dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja, prenese na organ. Tožena stranka pri ponovnem odločanju ni sledila napotkom sodišča niti ni pojasnila odstopa od svoje dosedanje prakse.

6. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo uvodoma izpostavila, da je ključnega pomena to, da je avtorsko delo, to je PGD, postalo z dnem izdaje gradbenega dovoljenja del upravne odločbe, ki ni avtorskopravno varovana. Iz komentarja ZASP izhaja, da so uradna besedila tudi gradbena dovoljenja, pri čemer je uradno besedilo tako sama odločba, kot tudi dokumenti, ki so njene priloge, oziroma sestavni del. To velja v primeru besedil, kot tudi v primeru uradnih stvaritev, ki niso besedila. Ker je torej PGD sestavni del gradbenega dovoljenja, ki postane s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja uradno besedilo, se avtorskopravno varstvo nanj ne razteza več in tudi vsa vprašanja v zvezi s tem postanejo nepotrebna. Res je, da tožena stranka ni sledila sodbi sodišča v tej zadevi, vendar pa izpostavlja, da ima upravni organ možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. Tožena stranka je pojasnila, zakaj ni sledila stališčem sodišča. Izpodbijana odločba tudi ne predstavlja enkratnega odstopa od dosedanje prakse tožene stranke zaradi specifičnih okoliščin obravnavane pritožbe. Praksa vsakega organa se razvija in spreminja. Z razvojem prakse je tožena stranka ugotovila, da je PGD uradno besedilo, temu pa je pritrdila tudi novejša sodna praksa v sodbi I U 1410/2015. Tožeča stranka se sklicuje na zastarelo prakso tožene stranke, ki ni več v skladu z njenimi novejšimi odločitvami. Prav tako za odločanje ni relevantna odločitev Ministrstva za okolje in prostor, na katero se sklicuje tožeča stranka, saj ministrstvo ni pristojno za tolmačenje ZDIJZ.

7. Sodišče je tožbo vročilo tudi strankama iz interesom, to je prizadeti stranki A.A. ter družbi B., d.o.o., ki na tožbo nista odgovorili.

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče, enako kot v sodbi, opr. št. III U 45/2016 z dne 6. 5. 2016, ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je PGD informacija javnega značaja, prav tako tudi ni sporno, da PGD izpolnjuje vse predpostavke, ki jih 5. člen ZASP določa za opredelitev posameznega dela kot avtorskega dela. Sporno pa je, ali je prizadeta stranka, ki ima pravico, da se s to informacijo seznani, upravičena do fotokopij PGD ali le do vpogleda v to dokumentacijo. Tožeča stranka trdi, da je PGD avtorsko delo in s tem zanj veljajo omejitve glede načina dostopa do informacij po ZASP, medtem ko tožena stranka ugotavlja, da je sestavni del gradbenega dovoljenja, torej upravne odločbe, za katero tovrstno varstvo ne velja. V obravnavanem primeru gre za presojanje med dvema pravicama - na eni strani avtorsko pravico in na drugi pravico do pridobitve informacije javnega značaja, oziroma točneje, pravico prizadete stranke da se z informacijo javnega značaja seznani na način, kot ga sama določi. Sodišče se je zato pri odločanju oprlo tako na določbe ZDIJZ, kot tudi na določbe ZASP.

10. Prvi odstavek 4. člena ZDIJZ kot informacijo javnega značaja določa tisto informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis (prvi in drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). To pomeni, da je prosilec tisti, ki določi način, s katerim se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije, organ, ki prosilcu ugodi, pa ga z informacijo seznani na način, kot ga želi prosilec. Izjema velja le za primere, ko je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Organ v takem primeru prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da na vpogled (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ), torej prosilec v takem primeru ne more sam izbirati načina, s katerim se bo seznanil z informacijo.

11. Avtorska dela, pravice, ki iz teh del izhajajo, njihovo zaščito in prenos, ureja ZASP. 15. člen ZASP določa avtorsko pravico kot enovito pravico na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja (materialne avtorske pravice) in druga upravičenja avtorja (druge pravice avtorja). Avtorska pravica kot celota ni prenosljiva (69. člen ZASP), prav tako avtor ne more prenašati na druge osebe moralnih avtorskih pravic, lahko pa posamične materialne avtorske pravice (70. člen ZASP), in sicer s pogodbo ali drugim pravnim poslom, če ni z zakonom določeno drugače (drugi odstavek 70. člena ZASP). 21. člen ZASP določa, da materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da je le avtor tisti, ki izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela, uporaba tega dela pa je dopustna le, če je avtor, skladno z zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno avtorsko materialno pravico. Ena izmed avtorskih materialnih pravic je tudi pravica do reproduciranja, zlasti v obliki grafičnega razmnoževanja (drugi odstavek 23. člena ZASP).

12. Stranki sta soglasni, da ZASP med varovana avtorska dela uvršča tudi arhitekturna dela, kot na primer skice, načrte ter izvedene objekte s področja arhitekture, urbanizma in krajinske krajine (9. točka drugega odstavka 5. člena ZASP), medtem ko uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja niso avtorskopravno varovana (2. točka prvega odstavka 9. člena ZSAP). Sodišče pritrjuje strankama, da je PGD avtorsko, in sicer arhitekturno delo, prav tako ni dvoma, da je sestavni del gradbenega dovoljenja, kot to določa 68. člen ZGO-1 in da je obenem informacija javnega značaja. Vsebino PGD predpisuje Pravilnik o projektni dokumentaciji, ki v 5. členu določa, da ga sestavljajo vodilna mapa, načrti in elaborati, določa pa tudi vsebino teh sestavni delov PGD. Ključno vprašanje pri tem je ali se s PGD, kot informacijo javnega značaja, prosilec lahko seznani le z vpogledom ali tudi z reproduciranjem, torej ali PGD s tem, ko postane sestavni del gradbenega dovoljenja, torej upravnega akta, izgubi zaščito po ZASP.

13. Sodišče je, enako kot ob prvem odločanju v obravnavani zadevi, izhajalo iz drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, ki določa, da če je zahtevana informacija zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko in sorodne pravice in je imetnik pravic tretja oseba, organ prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo da zgolj na vpogled. Izjema od tega pravila velja le za primere, ko gre za podatke iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena tega zakona, to je za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja, saj se ti podatki posredujejo brez omejitev glede načina seznanitve. Sodišče meni, da določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ ureja prav take primere kot je obravnavani, torej primere, ko se nasproti postavita na eni strani avtorska pravica in na drugi strani pravica do pridobitve informacij javnega značaja, in to tako, da prosilec lahko pride do informacij in da se obenem avtorju nudi zaščita, skladno z pridobljenimi oziroma prenesenimi avtorskimi pravicami. Tako stališče obenem vodi do zaključka, da je treba v vsakem posamičnem primeru ugotoviti v kakšnem obsegu in kateri element avtorske pravice je zavarovan, kot tudi ugotoviti v kakšnem obsegu so bile avtorske pravice prenesene na tretjo osebo in ali je avtor morebiti razpolagal tudi z materialno avtorsko pravico do reproduciranja njegovega dela (smiselno enako sodišče v sodbah opr. št. I U 1218/2010, I U 1497/2010).

14. Tožena stranka meni, da s trenutkom, ko postane PGD del gradbenega dovoljenja, avtor tega dela, oziroma tisti, na katerega je bila avtorska pravica prenesena, izgubi vse iz tega dela izhajajoče avtorske pravice. Svoje stališče utemeljuje s sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016, ki je bila izdana v podobni zadevi in kjer je sodišče zavzelo stališče, da je treba PGD s stališča dostopa do informacij javnega značaja šteti za del uradnega besedila, ki ni predmet zaščite po ZASP. Tožena stranka se sklicuje tudi na komentar ZASP, ne opredeljuje pa se do stališč, ki jih je v obravnavani zadevi sodišče navedlo v sodbi opr. št. III U 45/2016 z dne 6. 5. 2016. Sodišče je v tej sodbi izpostavilo, da bi morala tožena stranka pojasniti dve ključni okoliščini - ali so bile materialne avtorske pravice iz PGD (med te pravice uvrščamo tudi pravice do reproduciranja) prenesene na tretjo osebo in kaj so razlogi za odstop tožene stranke od njene dosedanje prakse.

15. Pravica do reproduciranja avtorskega dela, torej tudi kopiranja (grafičnega razmnoževanja), je materialna avtorska pravica, ki se prenaša na druge osebe s pogodbo ali drugim pravnim poslom, če ni z zakonom določeno drugače (70. člen ZASP). Četudi 68. člen ZGO-1 določa, da je PGD sestavni del gradbenega dovoljenja, sodišče meni, da s trenutkom izdaje gradbenega dovoljenja PGD ne izgubi zaščite kot avtorsko delo, pa čeprav ni dvoma, da s tem trenutkom postane informacija javnega značaja. Pri odločanju ali ima prizadeta stranka pravico, da se s tako informacijo javnega značaja seznani le z vpogledom ali pa je upravičena sama izbirati način seznanitve s tako informacijo, je bistveno ali je bila pravica do reproduciranja avtorskega dela, torej tudi pravica do njegovega kopiranja (grafičnega razmnoževanja), kot materialna avtorska pravica prenesena na tretjo osebo. Če je bila taka pravica prenesena, je s tem zaščita te materialne avtorske pravice prenehala, kolikor ni bila, pa je pri seznanitvi s tako informacijo javnega značaja treba upoštevati določbo drugega odstavka 25. člena ZDIJZ. Ali je do prenosa materialnih avtorskih pravic v obravnavanem primeru prišlo, tožena stranka ni raziskala. Edini podatek o tem je izjava prizadete stranke B., d.o.o., da je PGD avtorsko delo, kar bi smiselno pomenilo, da do prenosa materialne avtorske pravice ni prišlo. Tudi v komentarju ZASP, na katerega se sklicuje tožena stranka in je sestavni del upravnega spisa, je sicer navedeno, da uradna besedila niso le tekstualni deli, pač pa so tudi risbe, skice, načrti, ipd., obenem pa je poudarjeno, da je treba pri odločanju ali gre za uradno kategorijo besedila upoštevati uradni značaj dela, to je, da se s takim avtorskim delom uravnavajo družbena razmerja. Sodišče meni, da v pojem uravnavanja družbenih razmerij ne gre uvrščati gradbenega dovoljenja, kot individualne odločitve o konkretnem projektu. Smiselno tako stališče potrjuje tudi določba ZGO-1 o vročanju gradbenega dovoljenja (69. člen), saj se vročeni odločbi, razen investitorju, PGD ne prilaga. Glede na vse navedeno sodišče meni, da je dejansko stanje v tem obsegu ostalo neraziskano.

16. Sodišče, enako kot v sodbi opr. št. III U 45/2016, ugotavlja, da odločitev tožene stranke pomeni odstop od njene dosedanje prakse in obenem tudi odstop sodne prakse, ki je citirana v prejšnjih odstavkih, vendar pa razlogov za ta odstop v izpodbijani odločbi tožena stranka ni obrazložila. Šele v odgovoru na tožbo, ki pa ne more nadomestiti obrazložitve odločbe, navaja, da je upoštevala novejšo sodno prakso, konkretno sodbo I U 1410/2015-18 z dne 9. 6. 2016 ter da se praksa vsakega organa razvija in spreminja. Sodišče ugotavlja, da je bila sodba, na katero se sklicuje tožena stranka, sprejeta praktično v istem obdobju kot prva odločitev sodišča v tej zadevi (sodba III U 45/2016 je bila sprejeta dne 6. 5. 2016, sodba I U 1410/2015 pa dne 9. 6. 2016). Zgolj zaradi nekaj več kot enomesečne časovne razlike med sodbama ni moč govoriti o novejši sodni praksi, pač pa o (še) neusklajeni sodni praksi. Res je, da tožena stranka ni dolžna slediti mnenju in stališču prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, vendar pa teh razlogov, razen pavšalnega sklicevanja na drugo sodbo, ni pojasnila. Prav tako ni pojasnila razlogov za odstop od svoje dosedanje prakse, po kateri se je strankam dopuščalo, da so se s PGD seznanile zgolj z vpogledom, ne pa tudi s kopiranjem tega dela. Razumljivo sicer je, da se praksa organov (tudi sodišč) spreminja in razvija, vendar pa to ni zadosten argument za spremembo stališč, pač pa morajo biti odstopi od ustaljene prakse (tako sodne kot tudi prakse organa) obrazloženi in utemeljeni, česar pa tožena stranka v izpodbijani odločbi ni storila. Kot že rečeno, zgolj pavšalno sklicevanje na sodbo, ki je glede spornih vprašanj zavzela drugačno stališče glede na dosedanje razumevanje ZDIJZ in ZASP in sklicevanje na prakso, ki se s časom razvija, ne zadošča. Odločitev tožene stranke v tem delu ni obrazložena, kar je bistvena kršitev določb upravnega postopka (7. točka prvega odstavka 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 259. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP).

17. Glede na navedeno je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4., 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.