Jedro

Če je bila izvršitev upravnega akta že opravljena, ni mogoče z začasno odredbo zahtevati odložitev izvršitve le-tega.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Ljubljana, št. U 253/2001-13 z dne 20.4.2001.

Obrazložitev

Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu zaradi odprave sklepa tožene stranke z dne 16.1.2001. S tem sklepom je bil zavrnjen ugovor tožnikov proti sklepu učiteljskega zbora tožene stranke z dne 21.12.2000 o izključitvi prvotožeče stranke iz šole do konca šolskega leta 2001 do 2002. Zahteva za izdajo začasne odredbe, ki jo je tožeča stranka vložila skupaj s tožbo, je bila zavrnjena. Sodišče navaja, da je dne 28.3.2001 ponovno vložila zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi 1. odstavka 69. člena v zvezi s 30. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS). Pred tem je v skladu z zakonom dne 28.2.2001 zahtevala odložitev izvršitve sklepa pri toženi stranki, ki pa izvršitve ni odložila. Prvi tožnik je star 16 let in zaradi sklepa tožene stranke ne more obiskovati šole, v katero je bil vpisan in jo je tudi obiskoval, tako stanje pa bo trajalo najmanj do zaključka šolskega leta 2001/2002. Zaradi tega je onemogočeno nadaljnje šolanje pri toženi stranki, s tem pa mu nastajajo nepopravljive posledice, katere bo po vsej verjetnosti čutil vse življenje. Glede na njegovo starost dejstvo, da ne more pridobiti željene izobrazbe, pušča trajne posledice, ki jih kasneje ne bo mogoče v celoti odpraviti. Vzgojni ukrep izključitve iz šole dejansko pomeni vrsto posledic, ne le prepoved obiskovanja pouka, temveč tudi nezmožnost pridobivanja ocen, prepoved praktičnega usposabljanja in vpisa v naslednji letnik.

Izvršitev sklepa bi zato pomenila korenito spremembo za celo življenje, povezano z velikimi problemi v sedanjosti. Otrok, ki se je sicer odločil za nadaljnje izobraževanje, bi moral iskati zaposlitev, kar bi s seboj prineslo popolnoma novo okolje, kateremu bi se moral prilagoditi, s tem pa tudi prezgodnje odraščanje ter vprašanje, ali bi sploh še kdaj nadaljeval začeto šolanje. Odložitev izpodbijanega sklepa v ničemer ne nasprotuje javni koristi, nedvomno pa toženi stranki s tem ne bi nastala škoda. Tožena stranka je z dopisom dne 7.3.2001 obvestila drugotožnika, da lahko prvotožnik do 25.4.2001 opravi manjkajoče obveznosti pri predmetih nemški jezik, hrana in pijača ter gostinsko poslovanje, do konca meseca junija 2001 pa opravi praktično usposabljanje. O tem ni izdala odločbe, iz dopisa pa je razvidno, da je to omejeno le na letošnje šolsko leto.

Sodišče prve stopnje je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo z obrazložitvijo, da je bil izpodbijani sklep tožene stranke v celoti izvršen že v času vložitve tožbe. Odložitev izvršitve po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS, kot jo predlaga tožeča stranka, iz tega razloga ni več mogoča. V primeru, ko je v upravnem sporu izpodbijani akt že izvršen in zato zadržanje izvršitve akta ni več mogoče, je po 2. odstavku 69. členu ZUS, pod določenimi pogoji, možno predlagati le še začasno ureditev stanja.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navaja, da izpodbijani sklep nikakor ni bil že v celoti izvršen, saj iz izreka sklepa izhaja, da je bil prvotožeči stranki izrečen vzgojni ukrep izključitve iz šole do konca šolskega leta 2001/2002, torej še za naslednje šolsko leto. Iz dopisa ravnatelja tožene stranke z dne 7.3.2000, ki je bil priložen predlogu za izdajo začasne odredbe, je razvidno, da izpodbijani sklep sploh ni izvršen, saj je bila prvotožeči stranki dana možnost, da lahko do 25.4.2001 opravi manjkajoče obveznosti pri predmetih, do konca meseca junija 2001 pa opravi tudi praktično usposabljanje. Prvotožeča stranka, v času od 2.3.2001 dalje, v Gostilni J., V.Č. v L., opravlja redno letno prakso. Dejansko je tako tožena stranka dala možnost prvotožeči stranki, da v letošnjem šolskem letu opravi vse obveznosti, vendar pa o tem ni izdala nobene odločbe. Nadalje je za tožeči stranki bistvenega pomena, da sodišče izda začasno odredbo, saj bo le tako prvotožeča stranka lahko obiskovala pouk in opravila obvezno prakso v šolskem letu 2001/2002. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Izdaja začasne odredbe je bila zahtevana na podlagi določbe 1. odstavka 69. člena ZUS. Po tej določbi lahko tožnik, če pristojni organ v primerih in pod pogoji 2. odstavka 30. člena tega zakona ne odloži izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe, zahteva odložitev iz enakih razlogov od sodišča. Odložitev izvršitve upravnega akta tako po 1. odstavku 69. člena kot po 2. odstavku 30. člena ZUS, je možna le, če upravni akt še ni bil izvršen. V primeru, da je bila izvršitev upravnega akta že opravljena, ni mogoče zahtevati njene odložitve.

Akt, za katerega prisilna izvršba sploh ni predvidena, ker takoj učinkuje z vsemi posledicami, ki iz njega izhajajo, ima po naravi stvari že s samo izdajo značaj izvršenega akta. Zato v takem primeru začasna odredba po 1. odstavku 69. člena ZUS sploh ni možna. Za začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS, ki v tem primeru niti ni bila zahtevana, pa morajo obstajati pogoji, ki morajo biti navedeni in verjetno izkazani v zahtevi, sicer sodišče zahtevo s sklepom zavrne. Tako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo ob obravnavi prve zahteve za izdajo začasne odredbe opr. št. I Up 366/2001-2 z dne 5.4.2001. Na odločitev v tej zadevi ne more vplivati okoliščina, da je tožena stranka že sama omilila posledice izpodbijanega sklepa. Pri tem ni bistveno, če akt o tem nima oblike odločbe in če se ne nanaša tudi na šolsko leto 2001/2002. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno, na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.