Jedro

Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da bi zaradi zanikanja tožeče stranke o kakršnemkoli dogovoru plačila v zatrjevanem tristranem razmerju tožena stranka tak dogovor lahko dokazovala le z listinskimi dokazi, ne z zaslišanji priče in zastopnika tožene stranke.

Tako stališče prvostopenjskega sodišča nima opore v določbah ZPP. ZPP namreč ne predpisuje vrednostne stopnje posameznih dokazov v zvezi z ugotavljanjem spornih dejstev (razen glede dokazne moči javne listine po prvem in drugem odstavku 224. člena). To pa pomeni, da je ob odsotnosti listine sporna dejstva mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (razen v primeru, če je sestava listine po materialnem pravu pogoj za veljavnost določenega pravnega posla). Iz navedenega zato izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi neizčrpanega dokaznega postopka nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče obdržalo v veljavi izvršilni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 777023/2017 z dne 1. 9. 2017 v prvem in tretjem odstavku izreka, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo 37.117,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 45,00 EUR od 16. 7. 2016, od zneska 13.889,70 EUR od 19. 7. 2016, od zneska 1.765,00 EUR od 21. 7. 2016, od zneska 3.393,72 EUR od 22. 7. 2016, od zneska 6.641,05 EUR od 24. 7. 2016, od zneska 1.173,90 EUR od 24. 7. 2016, od zneska 7.139,60 EUR od 26. 7. 2016 in od zneska 3.069,30 EUR od 29. 7. 2016 do plačila in odmerjeni stroški tožeče stranke (upnika) v znesku 168,00 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetnem postopku, v katerem tožeča stranka vtožuje terjatev za poplačilo večih dobav breskev v letu 2016, je bilo sporno, ali sta bili pravdni stranki sploh v poslovnem razmerju. Tožena stranka je namreč trdila, da ji je sadje prodajala družba O. s. r. l. iz Riminija, tej družbi pa tožena stranka ničesar ne dolguje, ker ji je dobave delno plačala, delno pa z nasprotnimi dobavami terjatve pobotala. Tožeča stranka pa je za družbo O. s. r. l. zgolj izdajala račune.

6. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe navedla, da ji je tožena stranka naročila (z vtoževanimi računi) zaračunano blago, ki ji ga je tožeča stranka pravilno dobavila. Priložila je vtoževane račune in v dokaz izpolnitve naročil tožene stranke in dobave blaga tudi dobavnice. Kot neresnične je opredelila trditve tožene stranke, da s tožečo stranko ni nikoli poslovala in da naj bi tožeča stranka za družbo O. s. r. l. le izdajala račune. Sicer pa se je sklicevala na elektronsko sporočilo tožene stranke z dne 1. 2. 2017, v katerem pa se njen prokurist A. A. sklicuje na "triangolo posel" med pravdnima strankama in družbo O. s. r. l. in v njem priznava svojo obveznost plačila do tožeče stranke v znesku 35.307,27 EUR. Obstoj dolga tožene stranke do tožeče stranke torej dokazuje navedeno sporočilo, tudi če bi šlo res za svojevrstno tripartitno poslovno sodelovanje in je tožeča stranka za družbo O. s. r. l. zgolj izdajala račune.

7. Po prejemu navedene vloge s prilogami (fakturami, "dobavnicami", elektronskim sporočilom z dne 1. 2. 2017), je tožena stranka opozorila na pretežni del prilog, ki so v italijanskem jeziku. S prilogami "documenti di transporto" izdanimi s strani družbe S. pa tožeča stranka ne dokazuje tožbenega zahtevka. Tudi elektronsko sporočilo A. A. z dne 1. 2. 2017 potrjuje, da je šlo za "triangolo posel", ker pa je tožeča stranka zgolj izdajala fakture za družbo O. s. r. l., slednji pa tožena stranka ničesar ne dolguje, s tem sporočilom dolg tožene stranke do tožeče stranka ni izkazan.

8. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče o poslovnem razmerju med pravdnima strankama sklepalo na podlagi izstavljenih vtoževanih računov in s strani tožene stranke podpisanih dobavnic (priloge A 2 do A 16), kot tudi na podlagi elektronskega sporočila zastopnika tožene stranke A. A. z dne 1. 2. 2017 (priloga A 18), iz katerega je po ugotovitvah sodišča razvidno, da je tožeči stranki priznal dolg v znesku 35.307,27 EUR, hkrati pa še, da je šlo po navedbah tožene stranke za tristrano razmerje, v katerem je bilo dogovorjeno, da tožena stranka družbi O. s. r. l. dobavi določeno blago in s tem poravna obveznost do tožeče stranke. Ker je ta dogovor tožeča stranka izrecno zanikala, tožena stranka pa ni predložila nobenih listinskih dokazov o njem, je sodišče zavrnilo dokazni predlog tožene stranke za zaslišanje A. A. in priče B. B. Menilo je, da bi svoje trditve morala izkazati z listinskimi dokazi, ki običajno spremljajo tovrstne dogovore.

9. Ob opisani obrambi tožene stranke je bilo torej trditveno in dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja med pravdnima strankama glede vtoževanih terjatev prvenstveno na tožeči stranki. Prvostopenjsko sodišče je torej o poslovnem razmerju med pravdnima strankama zaenkrat sklepalo po vpogledu računov in s strani tožene stranke podpisanih dobavnic (priloga A 11 do A 16). Pri tem pritožnik utemeljeno opozarja, da je prvostopenjsko sodišče sicer sodbo oprlo na navedene listine, ki pa so v italijanskem jeziku in jih niti ni ocenilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedene listine ne le, da niso prevedene v slovenski jezik, zaradi česar ni spoštovana zahteva iz drugega odstavka 226. člena ZPP, pač pa so nekatere od njih (priloge A 13, A 14, A 15) mestoma povsem nečitljive. Pritožbeno sodišče zato pravilnosti ugotovitve prvostopenjskega sodišča o po toženi stranki podpisanih dobavnicah, na kar pravilno opozarja pritožnik, ne more preizkusiti. Podana je zato bistvena postopkovna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V ponovljenem postopku bo zato prvostopenjsko sodišče moralo skladno s prvim odstavkom 108. člena v zvezi z drugim odstavkom 104. člena ZPP tožečo stranko pozvati, da delno (glede dokaznega gradiva) nerazumljivo vlogo dopolni tako, da skladno z drugim odstavkom 226. člena ZPP v italijanskem jeziku vloženim listinam predloži tudi overjen prevod v slovenski jezik.

10. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita tudi zmotno oceno elektronskega sporočila z dne 1. 2. 2017, da je v njem tožena stranka priznala dolg do tožeče stranke in pojasnjevala dogovor med pravdnima strankama in družbo O. s. r. l. o dolgu navedene družbe do tožene stranke na podlagi toženkine dobave blaga, s čimer bi se poravnavala obveznost do tožeče stranke. Sodišču očita tudi neizčrpan dokazni postopek, ker ni zaslišalo A. A. in priče B. B. o zatrjevanem tristranskem poslu med pravdnima strankama in družbo O. s. r. l., zaradi katerega tožeči stranki tožena stranka ničesar ne dolguje. Kot je razumeti pojasnilo tožene stranke in njene obrambne trditve, je bilo dolg, omenjen v elektronskem sporočilu z dne 1. 2. 2017, treba presojati le v kontekstu navedenega trostranega razmerja. Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča pa izhaja, da bi zaradi zanikanja tožeče stranke o kakršnemkoli dogovoru plačila v zatrjevanem tristranem razmerju tožena stranka tak dogovor lahko dokazovala le z listinskimi dokazi, ne z zaslišanji priče in zastopnika tožene stranke.

11. Tako stališče prvostopenjskega sodišča nima opore v določbah ZPP. ZPP namreč ne predpisuje vrednostne stopnje posameznih dokazov v zvezi z ugotavljanjem spornih dejstev (razen glede dokazne moči javne listine po prvem in drugem odstavku 224. člena). To pa pomeni, da je ob odsotnosti listine sporna dejstva mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi (razen v primeru, če je sestava listine po materialnem pravu pogoj za veljavnost določenega pravnega posla). Iz navedenega zato izhaja, da je prvostopenjsko sodišče zaradi neizčrpanega dokaznega postopka nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

12. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni toženčevi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Ocenilo je, da zaradi navedenih kršitev zaradi katerih bo potrebno zadevo vrniti v sorazmerno zgodnjo fazo postopka poziva tožeče stranke k dopolnitvi vloge z overjenim prevodom dokaznih listin v slovenski jezik, s tem pritožbeno sodišče ne bo kršilo pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15-ih dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.