Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen ZUS-1).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kranju (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo zavrgel tožničino prošnjo z dne 23. 9. 2022 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev pritožbe zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska št. 1231-15964/2022-31887/7 z dne 23. 9. 2022. 2. V obrazložitvi ugotavlja, da tožnica prosi za BPP v zvezi z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev (subvencija najemnine), tj. v zvezi s postopkom, ki je po svoji naravi v fazi, v kateri se nahaja, upravni postopek, saj zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjske do odločitve drugostopenjskega organa o pritožbi, upravni spor, ki je sodni postopek, (še) ni dovoljen. Po določbi prvega odstavka 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pa se BPP lahko dodeli le za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve v zvezi s sodnimi postopki in kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Zato je na podlagi prve točke drugega odstavka 37. člena ZBPP prošnjo zavrgel. 3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. Navaja, da ji je nedopustno omejena pravica do učinkovitega pravnega sredstva, tj. pritožbe in s tem pravica do javnih sredstev in pravica do socialno varstvenih prejemkov. Pritožbo zoper nedopustno odločbo Centra za socialno delo Gorenjska je morala namreč kot prava neuka stranka vložiti sama. Toženka je pomanjkljivo ugotovila dejansko stanje in kršila 31. člen ZBPP, kar ji je potrdil Varuh človekovih pravic. Toženka krši tudi 7. in 8. člen Zakona o splošnm upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

4. Toženka v odgovoru na tožbo tožbi nasprotuje in predlaga, da jo sodišče zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Prvi odstavek 7. člena ZBPP določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

7. Naslovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba to določbo razlagati tako, kot jo je razlagala toženka, in sicer, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu dodeljuje samo v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva.1 To izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 19/2022, v kateri sodišče poudarja pomen 1. člena ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom.

8. V navedeni zadevi Vrhovno sodišče poudarja, da iz besedila navedenih zakonskih določb izhaja, je namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic. Tako je tudi Ustavno sodišče, npr. v odločbi U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014, pravico do brezplačne pravne pomoči opredelilo v okviru pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave. Brezplačna pravna pomoč je namreč institut, s katerim država socialno šibkejšemu sloju prebivalstva omogoča dostop do sodišč oziroma pravnega sredstva. Pri svoji presoji pa je upoštevalo, da ZBPP sledi zagotavljanju pravice do enakosti pred sodiščem, tj. da imajo vsi ljudje brez vsakršnega razlikovanja enake možnosti za sojenje pred istimi sodišči in po istih postopkovnih pravilih. Z brezplačno pravno pomočjo se torej osebam, ki si glede na svoj gmotni položaj ne bi mogle zagotoviti pravne pomoči, zagotovi enak dostop do sodnega varstva. Enakopravnost iz prvega odstavka 1. člena ZBPP se torej nanaša na zagotavljanje sodnega varstva vsem enako, ne glede na njihov socialni položaj.

9. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je tožnica zaprosila za pravno pomoč za sestavo pritožbe zoper odločitev Centra za socialno delo Gorenjske. Odločitev tega centra je odločitev upravnega organa (prve stopnje) v upravnem postopku, pa tudi pritožbeni postopek zoper to odločbo je po določbah ZUP upravni in ne sodni postopek. Tožba v upravnem sporu, ki je sodni postopek, pa je mogoča šele zoper dokončne upravne akte (2. člen Zakona o upravnem sporu). Glede na navedeno je toženka ravnala skladno z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

10. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, da bi morala toženka tožnici kot prava neuki stranki pomagati pri sestavi vloge za BPP. Prošnja namreč ni bila zavrnjena zaradi nepravilno oziroma laično sestavljene vloge, ampak zato, ker ZBPP pravne pomoči za dejanje, za katerega pravno pomoč uveljavlja tožnica, ne dovoljuje. Toženka bi morala torej, ne glede na to, kako je bila vloga sestavljena, glede na zakonske določbe, prošnjo za dodelitev BPP za želeno dejanje zavrniti.

11. Glede na navedeno je izpodbijana odločitev zakonita in pravilna in je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (prošnja za dodelitev BPP se nanaša na pritožbo zoper odločbo upravnega organa), med tožnico in toženko ni sporno. Upoštevalo je tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.2 1 Glej II U 174/2021 in II U 166/2021. 2 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.