Jedro

Pogoji za registracijo gospodarske družbe in samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z razlikovanjem firme med posameznimi družbami, ki opravljajo dejavnost varovanja, so določeni v ZGD-1 in ne v ZZasV-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je po višji sodniški pomočnici predlagateljev predlog za vpis nameravane firme V. d. o. o. zavrnilo. V bistvenih razlogih je navedlo, da predlagana nameravana firma nima obveznih sestavin, kot jih določa 12. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) za kapitalsko družbo. Firma namreč nima sestavine, ki družbo individualizira - ime družbe. Beseda varovanje ne more biti ime družbe, saj beseda sama kot taka napotuje le na dejavnost in ne na ime družbe.

2. O pritožbi predlagatelja proti sklepu sodniške pomočnice opr. št. Srg 2018/48242 z dne 5. 12. 2018 je odločila sodnica in je pritožbo zavrnila. Kot bistvene razloge je navedla, da se mora firma družbe jasno razlikovati od firm vseh drugih družb (21. člen ZGD-1). Enako velja za vpis nameravane firme (22. člen ZGD-1). Sodišče je ob registrskem preizkusu načela izključnosti firme ugotovilo, da obstajajo že trije subjekti vpisa, ki v firmi vsebujejo med drugim besedo varovanje. Zato ni podano zadostno razlikovanje med nameravano firmo in firmami drugih družb, ker predlagana firma ne vsebuje imena, ki bi jo individualiziralo in bi hkrati omogočilo jasno razlikovanje od firm vseh drugih družb ter preprečilo zamenjavo ali zmoto glede firm že obstoječe družbe. Načelo izključnosti firme ne zahteva samo, da firme družb ne smejo biti enake, ampak morajo biti tako različne, da ne more priti do zamenjave.

3. Zoper ta sklep se je predlagatelj pritožil in je smiselno uveljavljal pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Bistveni pritožbeni razlog je, da ga je sodišče obravnavalo diskriminatorno in ne enako kot druge vlagatelje, ki so pred njim uspeli registrirati firmo V. d. o. o. Pred predlagano nameravano firmo V. d. o. o. je že obstajala firma s popolnoma enakim imenom, ki se je preimenovala v P. d. o. o. Ime V. zadosti individualizira podjetje, saj jasno opredeljuje njegovo naravo dela in storitve, ki jih bo izvajalo. Vse varnostne službe v Sloveniji morajo varnostnike označevati z napisom varovanje na hrbtu. Tako je urejeno v Zakonu o zasebnem varovanju (ZZasV-1). Uniformo individualizira le logotip na rokavu uniforme ali prsnem delu, zadnje strani uniforme pa nikoli. Vse družbe morajo nositi napis varovanje tudi v svoji firmi. Zato je sodišču druge stopnje predlagatelj predlagal, da smiselno pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Drži pritožbeno stališče, da je kot izhaja iz podatkov v sodnem registru bila v sodnem registru vpisana od leta 2015 do 2018 družba V. d. o. o., ki se je preimenovala v družbo P. d. o. o. Iz podatkov sodnega registra tudi izhaja, da je v sodnem registru res vpisanih več družb, ki imajo v firmi besedo varovanje. Vendar pa imajo vse te družbe še dodatno oznako kot fantazijsko ime, ki jih ločuje od vseh drugih družb, ki opravljajo dejavnost varovanja (B., d. o. o., C. d. o. o., D. s. p.). Ravno ta dodatna oznaka je razlikovalni element med enim in drugim imenom, ki se jasno razlikuje od firme, ki te oznake nima.1

6. Predlagatelj je v pritožbi uveljavljal, da ne prihaja do zmote med potrošniki glede razlikovanja družb za varovanje. Vsi varnostniki imajo namreč v skladu z Zakonom o zasebnem varovanju (ZZasV-1) na obleki napis „VAROVANJE.“ Vse navedeno o napisu „VAROVANJE“ na delovni obleki sicer drži, ker je tako določeno v 61. členu ZZasV-1 Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo registrsko sodišče upoštevati določbe ZZasV-1 glede opreme (delovno obleko), ki jo mora nositi varnostnik. Pravila o opremljenosti delovne obleke z oznako imetnika licence in da mora biti na obleki vedno napis varovanje, res izhaja iz prvega odstavka 60. člena in 61. člena ZZasV-1. Te določbe so namreč izvedbene narave, njihov pomen pa je v tem, da se že navzven vidi, da gre za varnostnike, ki opravljajo delo varovanja. Na podlagi napisa na delovni obleki varnostnikov pa ni mogoča presoja, da zato ne more priti do zmote med potrošniki.

7. V prvem odstavku 3. člena ZZasV-1 pa je določeno, da zasebno varovanje opravlja, ga ponuja, ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti, kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi pogodbenega odnosa, gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom. Pogoji za registracijo gospodarske družbe in samostojnega podjetnika posameznika v zvezi z razlikovanjem firme med posameznimi družbami, ki opravljajo dejavnost varovanja pa so določeni v ZGD-1. 8. Registrsko sodišče je iz navedenih razlogov pravilno upoštevalo določbe ZGD-1 o firmi, ki se mora jasno razlikovati od že registriranih firm in imen drugih subjektov vpisa v Republiki Sloveniji (12. člen do 28. člen v zvezi s 23. členom ZGD-1). Zato tudi ne držijo pritožbeni razlogi, da je registrsko sodišče diskriminatorno obravnavalo predlagatelja. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje pa tudi ne more vplivati dejstvo, da je bila pred spremembo firme družbe P. d. o. o., vpisana firma te družbe V. d. o. o. 9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Primerjaj tudi VSL Sklep IV Cpg 1166/2016 z dne 26. 10. 2016.