Jedro

Po določbah SZ-1 je upravnik dolžan vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov, pri čemer mora v obračunu ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo. Z zatrjevanjem, da spornih obračunov oz. razdelilnikov ni prejel, je zato dolžnik uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, dokazno breme glede višine terjatev pa v konkretnem primeru prevalil na upnika v nadaljnjem pravdnem postopku, zato dolžniku dokazov za te svoje trditve v okviru konkretnega postopka ni treba predložiti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se sklep o izvršbi VL 41936/2013 z dne 26. 3. 2013 glede zneskov: 155,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 2. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 3. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 4. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 7. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 10. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 11. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2011, 71,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 1. 2012, razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se v tem delu nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Zoper sklep vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Zatrjuje, da je svoj ugovor v pretežni meri utemeljil na negativnih dejstvih ter pri tem opozoril, da knjigovodskih listin, vsebovanih v izvršilnem predlogu, ki bi se glasile nanj, ni nikoli prejel in da po vsej verjetnosti niti ne obstajajo. Dokazov za svoje trditve dolžnik seveda ni predložil, saj je ena od poglavitnih značilnosti neobstoječih listin ravno to, da se ne nahajajo v fizični obliki in da se jih posledično ne da predložiti, zaradi česar je v pravu izoblikovala praksa, da negativnih dejstev, ki jih navaja stranka spora, ni treba podkrepiti z dokazi oziroma je dokazno breme, da ta dejstva obstajajo, na strani tiste pravdne stranke, ki njihov obstoj zatrjuje. Pri tem se dolžnik sklicuje na sodno prakso. V nadaljevanju še dodaja, da je izvršilno sodišče s tem, ko je upniku verjelo zgolj na besedo, od dolžnika pa pričakovalo predložitev zatrjevano neobstoječih listin, ravnalo v nasprotju z ustavno določbo 22. člena Ustave, zato višje sodišče tega ne bi smelo spregledati. Predlaga odpravo izpodbijanega sklepa in sprejem nasprotne odločitve.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor upniku, ki pa nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična, glede predlaganja dokazov pa je treba upošteva pravila o dokaznem bremenu.

7. V obravnavanem primeru je dolžnik v zvezi s terjatvami, ki so v izvršilnem predlogu navedene pod zaporednimi številkami 1 do 13, ugovarjal z utemeljitvijo, da ni nikoli prejel razdelilnikov stroškov za prispevek etažnega lastnika v rezervni sklad predmetne večstanovanjske stavbe, ki bi se nanašali na obdobje pred 1. 2. 2012 in bi bili izdani v njegovo ime. Zatrjeval je, da domnevni dolg iz naslova omenjenih terjatev, zato še ni prešel nanj, in posledično uveljavlja ugovor odsotnosti pasivne legitimacije. Glede terjatev pod zaporednimi številkami 14 do 16 pa je dolžnik zatrjeval, da je svoj dolg po prejemu izvršilnega predloga poravnal in bi ga poravnal že pred tem, v kolikor bi upnik ravnal skladno z veljavnimi pravili in bi ga k temu na kakršenkoli način pozval. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor zavrnilo z utemeljitvijo, da za svoje trditve ni predlagal dokazov.

8. Pritožbeno zatrjevanje, da je dolžnik v ugovoru uveljavljal negativno dejstvo, je pravilno v delu, ki se nanaša na terjatve po verodostojnih listinah, ki so na izvršilnem predlogu navedene pod zaporednimi številkami 1 do 13. V tem delu je dolžnik namreč s trditvami, da ni nikoli prejel razdelilnikov stroškov, smiselno ugovarjal višini terjatev in dospelosti terjatev, ki jih upnik od njega terja po navedenih verodostojnih listinah, do katere pa se niti ne more opredeliti, saj listin ni prejel. Višje sodišče pri tem opozarja, da je po določbah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) upravnik dolžan vsakemu etažnemu lastniku mesečno izstaviti obračun stroškov, pri čemer mora v obračunu ločeno prikazati vsak strošek obratovanja in vzdrževanja ter upravniških storitev za celotno večstanovanjsko stavbo in delež posameznega etažnega lastnika, na katerega je obračun naslovljen, višino mesečnega vplačila v rezervni sklad in morebitna druga plačila naslovnika ter stanje rezervnega sklada za celotno večstanovanjsko stavbo (66. člen SZ-1). Merila za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižjo vrednost prispevka skladno s tretjim odstavkom 119. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (Uradni list RS, št. 11/2004, v nadaljevanju Pravilnik), etažni lastniki pa lahko v načrtu vzdrževanja določijo višji znesek mesečnega vplačila v rezervni sklad (prvi odstavek 41. člena SZ-1). Skladno s Pravilnikom je dolžan upravnik enkrat mesečno izračunati za vsakega etažnega lastnika višino mesečnega prispevka (prvi odstavek 8. člena Pravilnika). Z zatrjevanjem, da spornih obračunov oz. razdelilnikov ni prejel, je zato dolžnik po presoji višjega sodišča uveljavljal pravno pomembno negativno dejstvo, dokazno breme glede višine terjatev pa v konkretnem primeru prevalil na upnika v nadaljnjem pravdnem postopku, zato dolžniku dokazov za te svoje trditve v okviru konkretnega postopka ni treba predložiti. Dolžnik je zato v tem delu zadostil standardom, ki jih za obrazloženost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zahteva ZIZ (drugi odstavek 61. člena ZIZ).

9. Glede na navedeno je višje sodišče v tem delu (glede ugovora v delu, si nanaša na terjatve po verodostojnih listinah pod zaporednimi številkami 1 do 13) pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ namreč sodišče v primeru obrazloženega ugovora dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, nato pa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem (pri čemer se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obravnava kot tožbo v pravdnem postopku). V konkretnem primeru je glede na stranke postopka za odločanje v pravdi stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

10. V preostalem delu, to je v delu, ki se nanaša na terjatve po verodostojnih listinah, v predlogu za izvršbo navedenih pod zaporednimi številkami 14 do 16, pa dolžnikov ugovor ni obrazložen. V tem delu je dolžnik namreč zatrjeval, da je terjatev plačal po prejemu sklepa o izvršbi, zato bi moral za svoje trditve predložiti ustrezne dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ker tega ni storil, ni zadostil kriterijem, ki jih za obrazloženost ugovora zahteva ZIZ, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov dolžnikov ugovor na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ zavrnilo, v tem delu pravilna. Višje sodišče je zato v tem delu (glede ugovora v delu, si nanaša na terjatve po verodostojnih listinah pod zaporednimi številkami 14 do 16) pritožbo dolžnika zavrnilo ter izpodbijani sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).