Jedro

Predlog za vpis zaznambe spora je takse prost. Upravni spor v zvezi z upravnim postopkom za preveritev pogojev zaščitenosti kmetije in zapuščinski postopek nista postopka, v katerih bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vpis zaznambe spora in osebnega stanja pri nepremičninah vl. št. 42, 43, 336, 549 in 987, vse k.o. ..., vl. št. 773 k.o. ... in vl. št. 734 k.o. ... po tožbi v upravnem sporu opr. št. U 1447/2003. Ugotovilo je, da jo je predlagatelj vložil na Upravno sodišče RS v Ljubljani zoper RS zaradi ugotovitve, da je celoten postopek skupaj z odločbo o statusu kmetije nezakonit in za vzpostavitev prejšnjega stanja. Odločilo je, da ne gre za spor, ki se po 1. točki 1. odstavka 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) zaznamuje v zemljiški knjigi in zato je predlog zavrnilo.

Proti sklepu se pravočasno laično pritožuje predlagatelj. Smiselno se zavzema za spremembo sklepa tako, da se vpis predlagane zaznambe dovoli. Navaja, da za predlog ni plačal takse. Sodišče ga k temu ni pozvalo. Predlog bi moralo zaradi neplačane takse zavrniti. Sodišču očita, da je pozabilo navesti plombo Dn. št. 3557/2008, pod katero sta se od vl. št. 42 k.o. ...odpisali parceli št. 817/1 in 817/2 in se prenesli na nov vl. št. 1427 k.o. .... Ne strinja se z ugotovitvijo prvega sodišča, da zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja. Pojasnjuje, da zahteva zaznambo spora – postopek preveritve zaščitenosti kmetije - in osebnega stanja. Meni, da so pogoji iz 79. člena ZZK-1, ki po njegovem navaja pridobitev lastnine na poseben način, izpolnjeni, ker mu Zakon o dedovanju zaščitenih kmetij v povezavi z zapuščinskim postopkom, ki teče pred istim sodiščem, omogoča pridobitev lastninske pravice na vseh v zemljiškoknjižnem predlogu navedenih parcelah. Zadeva naj se zaradi v pritožbi očitanih dejanj odstopi tožilstvu. Prosi za odlog plačila takse za pritožbo do pravnomočnosti odločitve. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da v zemljiškoknjižnem postopku o pritožbi odloča sodišče druge stopnje (1. odstavek 161. člena ZZK-1) in ne državno tožilstvo. Zato je pritožbo obravnavalo in jo preizkusilo v okviru podanih pritožbenih navedb in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP – in 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Ugotavlja, da je izpodbijani sklep materialnopravno pravilen in v njem ni uradno upoštevnih procesnih kršitev, naštetih v 2. odstavku 350. člena ZPP. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja še naslednje: Iz podatkov spisa izhaja, da je bil zemljiškoknjižni predlog za zaznambo spora in osebnega stanja, kot ga je označil predlagatelj, vložen 26.11.2008. V tem času je že veljal novi Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008; ZST-1). V zvezi s taksami v zemljiškoknjižnem postopku določa, da je predlog za vpis takse prost (tarifna št. 9, 10/a). Pritožnikovo naziranje, da bi moral biti njegov zemljiškoknjižni predlog zaradi neplačane takse zavrnjen, je zmotno.

Prav tako so neutemeljene in protispisne pritožbene navedbe, da je prvo sodišče prezrlo plombo pod Dn. št. 3557/2008 oziroma vl. št. 1427 k.o. .... Izpodbijani sklep vsebuje oziroma se nanaša na vse vložne številke, navedene v z.k. predlogu (primerjaj z.k. predlog na list. št. 1 in izpodbijani sklep). V izreku sklepa torej ni nikakršnih pomanjkljivosti.

Tudi razlogi sklepa o tem, da pritožnik z vloženo pritožbo v upravnem sporu, na podlagi katere zahteva zaznambo spora v tem postopku, zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, so pravilni. Podlago imajo v k zemljiškoknjižnemu predlogu priloženi tožbi zoper RS, s katero tožnik (tukajšnji pritožnik) zahteva preveritev zaščitenosti kmetije, kot sam navaja tudi v pritožbi, poleg tega pa še razveljavitev upravne odločbe z dne 9.7.2003 in vzpostavitev (prejšnjega) stanja zaščitene kmetije, kot je bilo pred datumom 18.10.1996 (2. odstavek tožbenega zahtevka). Pritožbeno sodišče torej smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ne najde.

Odločitev prvega sodišča je pravilna tudi v materialnopravnem pogledu. Pogoji za zaznambo spora so določeni v 79. členu ZZK-1, ki ga je prvo sodišče po ugotovitvi vseh pravno relevantnih okoliščin povsem pravilno uporabilo. Pritožnik sam navaja, da zahteva zaznambo spora na podlagi tožbe v upravnem sporu, v katerem zahteva preveritev pogojev za zaščito kmetije. Sklicuje se še na posebna določila Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG) in meni, da so s tem podani pogoji za zaznambo spora. Njegovo naziranje je zmotno.

Zaznamba spora namreč pride v poštev le v primerih, naštetih v 1. točki 79. člena ZZK-1. Gre za stvarnopravne spore (spori o pridobitvi in prenehanju stvarne pravice) in za postopek v zvezi z določitvijo nujne poti. Glede pridobitve pravic je dopustno predlagati zaznambo spora, kadar gre za spor o ugotovitvi priposestvovane pravice (lastninske in služnostne), spor iz naslova skupnega premoženja (skupne lastnine na nepremičnini) med zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema, postopek za dovolitev nujne poti ter postopek za določitev nove meje pri gradnji čez mejo nepremičnine ali za ugotovitev obstoja stvarne pravice na nepremičnini na drug izviren način. V obravnavanem primeru pa po pravilni ugotovitvi prvega sodišča za tak primer ne gre. Niti upravni spor v zvezi z upravnim postopkom za preveritev pogojev zaščitenosti kmetije niti zapuščinski postopek nista postopka, v katerih bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremični. Zato že iz tega razloga ni pogojev za zaznambo spora.

Poleg tega je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev prvega sodišča, da je vložena tožba oziroma spor, na katerega se sklicuje predlagatelj, sprožena proti RS. Ta pri obravnavanih nepremičninah ni vknjižena kot imetnik lastninske pravice. Zaznambo spora v zemljiški knjigi pa je mogoče opraviti le zoper tistega, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik oziroma imetnik vknjižene lastninske pravice (1. in 2. točka 1. odstavka 79. člena ZZK-1).

Ker pritožba torej ni utemeljena, prvo sodišče pa pri odločanju tudi ni storilo kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Predlagatelj mora sam trpeti pritožbene stroške. S pritožbo ni uspel. Poleg tega v nepravdnem postopku, kakršen je tudi zemljiškoknjižni postopek, vsak udeleženec sam trpi svoje stroške (2. odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 35. člena ZNP).

Odločitev o predlaganem odlogu plačila takse za pritožbo je v pristojnosti prvega sodišča. Prošnja tudi ni več relevantna, ker iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnik takso poravnal.