Jedro

Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj v kolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka sklepa ugovor dolžnika z dne 10. 4. 2009 zavrnilo, v 2. točki je predlog dolžnika z dne 10. 4. 2009 za prekinitev izvršilnega postopka zavrnilo in v 3. točki naložilo dolžniku, da je dolžan upniku povrniti v 8 dneh 1.087,83 EUR stroškov ugovornega postopka in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik, brez navedbe pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da izpodbija napadeni sklep v celoti in se ne strija s stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni podal nobenega pravno relevantnega ugovornega razloga. Dolžnik meni, da je sodišče prve stopnje preozko interpretiralo pravno relevantne ugovorne razloge in se ne strinja s stališčem sodišča, da je izvršilno sodišče v izvršilnem postopku vezano zgolj in izključno na izvršilni naslov in da ne more samo presojati veljavnosti izvršilnega naslova. Dolžnik je že v ugovoru obsežno utemeljil, da se izvršba upnika uveljavlja na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je ničen in da se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vodi spor pod opr. št. V Pg 84/2008, v katerem se vtožuje ničnost kreditne pogodbe, ki je podlaga za izvršilni naslov, zato bi moralo izvršilno sodišče upoštevati dejstvo, da je izvršljiv notarski zapis ničen, saj mora na ničnost paziti po uradni dolžnosti. Dolžnik se tudi ne strinja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika za prekinitev postopka, saj v kolikor bi sodišče izvedlo predlagane dokazne predloge bi vedelo, da se v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani uveljavlja ničnost izvršilnega naslova, ne pa ničnost pogodbe o prenosu na posamezne družbenike, kot je napačno ugotovilo sodišče v napadenem sklepu. Zato je napačen zaključek sodišča, da postopka V Pg 84/2008 in predmetna zadeva nista povezana in da v postopku V Pg 84/2008 ne gre za reševanje predhodnega vprašanja. Kot je navedel dolžnik že v ugovoru, gre v postopku V Pg 84/2008 za reševanje pomembnega predhodnega vprašanja, zato je po njegovem mnenju predlog za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v postopku V Pg 84/2008 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, utemeljen.

V odgovoru na pritožbo upnik zavrača pritožbene navedbe dolžnika kot neutemeljene in se v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko je ugotovilo, da dolžnik ni podal nobenega od pravno relevantnih razlogov za ugovor, ki preprečujejo izvršbo in odgovorilo tudi na dolžnikov očitek, da se ne strinja s stališčem, da ne more samo presojati veljavnosti izvršilnega naslova. Razlog, ki bi preprečil izvršbo je v obravnavanem primeru le dokazana trditev dolžnika, da je izpolnil obveznost, ki se izterjuje v izvršbi ali da je bil notarski zapis razveljavljen, spremenjen ali odpravljen ali izrečen za ničnega, na takšen razlog pa se dolžnik ne sklicuje, saj se sklicuje le na dva postopka, ki tečeta pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, glede katerih pa je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da se nobeden od teh postopkov ne nanaša na sam izvršilni naslov, ki je podlaga tega izvršilnega postopka. S tožbo pod opr.št. V Pg 74/2008 namreč dolžnik zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 27. 2. 2007, v postopku V Pg 74/2008 pa izpodbija sklepe skupščine. Kot je dolžniku že pojasnilo sodišče prve stopnje, bi moral ničnost pogodbe uveljavljati v posebnem pravdnem postopku, vendar tudi takšna tožba ne bi zadržala izvršbe. Izvršilno sodišče ni dolžno samo reševati predhodnega vprašanja ničnosti izvršilnega naslova, ker je vezano na načelo stroge formalne legalitete, dolžnik pa v omenjenih postopkih ne izpodbija izvršilnega naslova. Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo, saj niso podani razlogi po 71. členu ZIZ. Zavrnitev dolžnikovih ugovorov in predlogov za odlog izvršbe pa ima pravno podlago tudi v prvem odstavku 87. člena OZ, saj bi moral dolžnik upniku posojilo vrniti, četudi bi le – ta v pravdnem postopku uspel z zahtevkom, da je izvršilni naslov ničen pravni posel. Upnik je dolžniku pomagal v težki finančni situaciji ter mu posodil denar za poplačilo zatečenih obveznosti in za svoje likvidno stanje, pri čemer sta se pogodbeni stranki sporazumeli za obrestovanje posojila po 0,75 % pogodbeni obrestni meri in zakoniti obrestni meri za primer zamude pri vračilu, ki niso oderuške obresti temveč je vzpostavljena ekvivalenca med obema pogodbenima strankama.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

Vprašanje, ali je mogoče neobstoj ali ničnost pogodbe reševati kot predhodno vprašanje po 13. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je materialnopravne in ne procesne narave. Vprašanje ničnosti pogodbe se namreč lahko rešuje kot predhodno vprašanje in za to ni nujna vložitev posebne tožbe (o tem je že zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče RS – gl. odločbo II Ips 51/2009 z dne 2. 4. 2009). Podlago za tako ravnanje ima namreč sodišče v prvem odstavku 13. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ, na podlagi katerega lahko samo ugotavlja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), kadar je njegova odločitev odvisna od tega vprašanja, pa o njem še ni odločilo drugo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Zato v sodni praksi niso redki primeri, ko se vprašanje ničnosti pogodbe rešuje brez takega tožbenega zahtevka le v okviru presoje predhodnega vprašanja (na primer II Ips 612/96, II Ips 380/2004 in drugi).

V konkretnem primeru pa je dolžnik že v ugovoru zatrjeval, da se je o kreditni pogodbi, ustanovitvi hipoteke na nepremičninah dolžnika in o sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa odločalo na skupščini dolžnika dne 28. 2. 2008, kjer je bil sprejet sklep, s katerim je bila potrjena kreditna pogodba, sestavljena v obliki notarskega zapisa, ki je podlaga predmetni izvršbi, pri čemer zatrjuje, da odločitev skupščine ni bila sprejeta na zakonit način, ker so se upoštevali glasovi družb E. d.o.o., P. P. d.o.o. in TPC. d.o.o., ki so poslovne deleže v dolžniku pridobile s pogodbo z dne 27. 2. 2007, ki je nična in katere ničnost se uveljavlja v postopku V Pg 74/2008 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V posledici ničnosti te pogodbe dolžnik zatrjuje, da pridobitev poslovnih deležev navedenih družb ni imela učinka, zato se njihovih glasov pri glasovanju o pogodbi, ki je podlaga predmetne izvršbe, ne bi smelo upoštevati, kar pomeni, da pogodba, ki je podlaga predmetne izvršbe ne more imeti učinka, saj na sami skupščini niso bili jasno ugotovljeni izidi glasovanja, sama skupščina, na kateri je bila sprejeta odločitev o potrditvi predmetne pogodbe pa ni izkazana z ustreznim zapisnikom o sprejetih odločitvah, zaradi česar Skupina K.K. d.d. v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr.št. V pg 84/2008 izpodbija sklepe skupščine dolžnika z dne 28. 2. 2008, za kar dolžnik predlaga vpogled v listine spisov Okrožnega sodišča v Ljubljani pod opr.št. V Pg 74/2008 in opr.št. V Pg 84/2008, zlasti pa v pogodbo z dne 27. 2. 2007 in zapisnik skupščine dolžnika z dne 28. 2. 2008. Dolžnik torej v ugovoru uveljavlja ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova kot predhodnega vprašanja, ko zatrjuje, da je pravni posel med strankama ničen, ker listina (notarski zapis) ne izpolnjuje pogojev za veljavnost, obresti pa so oderuške. Listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, to je izvršljiv notarski zapis, nedvomno predstavlja izvršilni naslov, v skladu z določbo 17. člena ZIZ, kar pa ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku (kot predhodno vprašanje) ali s tožbo v pravdnem postopku, saj vkolikor bi dolžnik s tožbenim zahtevkom na ugotovitev ničnosti izvršilnega naslova uspel, to predstavlja samostojni ugovorni razlog (5. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Ob takšnih ugovornih trditvah bi moralo sodišče prve stopnje, ob upoštevanju izjav obeh strank, v polni meri razčistiti okoliščine, od katerih je odvisno, ali bo samo reševalo sporno vprašanje kot predhodno vprašanje v izvršilnem postopku, ali pa se bo odločilo za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je zato v tem primeru zmotno odklonilo uporabo 13. člena ZPP, v povezavi z 15. členom ZIZ. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora preuranjena in je zato višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).