Jedro

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, to je, da prosilec nima dovolj sredstev za plačilo storitev odvetnika, ampak mora biti hkrati izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 412/2016 z dne 26. 2. 2016 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

2. Tožena stranka se pri odločitvi sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), iz katerega med drugim izhaja, da je treba pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik brezplačne pravne pomoči upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve brezplačne pravne pomoči v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je v sporni zadevi zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani – organa za BPP št. Bpp 412/2016 z dne 26. 2. 2016, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku vložitve ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 262/2015 z dne 26. 11. 2015 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 4242/2009 z dne 28. 4. 2014 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3277/2014 z dne 18. 2. 2015. Z navedenim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani je bila zavržena njegova tožba za plačilo 30.000.000,00 EUR iz naslova odškodnine proti Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: RS) zaradi dolgih postopkov sojenja, in sicer ker je bila tožba preuranjeno vložena še preden bi bil pri Državnem pravobranilstvu RS vložen predlog za poravnavo v smislu 19. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja; z navedenim sklepom Višjega sodišča v Ljubljani pa je bila zavrnjena njegov pritožba zoper omenjeni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, prav tako pa je bila kot neutemeljena zavrnjena tudi revizija tožnika zoper navedeni sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Tožena stranka iz razlogov, ki jih podrobneje navaja v svoji obrazložitvi, ocenjuje, da je izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 412/2016 z dne 26. 2. 2016 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da prosilec ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, četudi mora za dodelitev BPP izkazati izpolnjevanje tako finančnega, kot tudi objektivnega pogoja za ZBPP, in zato tožnik, ker ne izpolnjuje objektivnega pogoja, ni upravičen do odobritve BPP. Nadalje v zvezi s prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks tožena stranka v izpodbijani odločbi dodatno še pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08 in nadaljnji) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača. 3. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, češ da bo s pravno pomočjo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi. Toženi stranki očita, da krši Ustavo RS in Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP), ker mu ne nudi brezplačne pravne pomoči, nobena odločitev tožene stranke ni pravilna. Meni, da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh s pritožbo, a svojih trditev ne obrazloži z tehtnimi argumenti, kar označuje za nedopustno in nezakonito. Tožnik poudarja, da ni pravnik in meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, saj sredstev za plačilo odvetnika nikoli ni imel in jih tudi sedaj nima, prav tako nima nobenega premoženja. Sklicuje se, da je prejemnik socialne pomoči, zato prosi za oprostitev plačila sodnih taks. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) po pozivu sodišča predložila predmetni upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Sodišče uvodoma v zvezi s predlogom, ki ga je tožnik v tožbi dodatno uveljavljal, naj se mu dodeli BPP tudi v zvezi z obravnavano tožbo, tožniku pojasnjuje, da bo o njegovi prošnji posebej odločil pristojni organ. Glede obravnavane sporne zadeve pa se sodišče v celoti strinja z razlogi, ki jih navaja tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe, s katerimi celovito in podrobno argumentirano utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoje upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim tudi to, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in določno ne navaja konkretnih razlogov, zakaj meni, da ni pravilna. Ker sodišče nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na razloge, ki jih je skladno s podatki v predloženem upravnem spisu pravilno in celovito navedla že tožena stranka (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa sodišče dodaja:

7. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno poudarila, da mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za odobritev BPP kumulativno izpolnjevati vse zakonsko predpisane pogoje, kar pomeni, da mora izpolnjevati premoženjske, finančne kot tudi objektivne pogoje. Da se BPP ne dodeli že zgolj ob upoštevanju prosilčevega finančnega položaja, izhaja namreč iz določila 1. odstavka 24. člena ZBPP, po katerem se mora pri presoji za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve zanj ali njegovo družino življenjskega pomena. Glede na navedeno je brez podlage v citiranem materialnem predpisu (1. odstavek 24. člena ZBPP) tožnikovo pričakovanje, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP.

8. Po presoji sodišča tudi stališče tožnika, kolikor meni, da veljavna zakonska ureditev krši njegovo pravico do pravnega sredstva zoper odločbe državnih organov nima podlage v določilih ZBPP. Z določbo 1. odstavka 1. člena ZBPP je namreč opredeljen namen zakonodajalca, in sicer je namen ZBPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Navedeni zakon sicer omogoča uresničitev pravice do sodnega varstva tudi osebam, ki tega zaradi svojega slabega finančnega položaja sicer ne bi mogli storiti, vendar ne avtomatično, ampak zgolj ob hkratnem izpolnjevanju vseh predpisanih zakonskih pogojev po določilih ZBPP, torej tudi pogojev iz določil 24. člena ZBPP.

9. Sodišče se dodatno ne opredeljuje posebej do tožnikovih navedb o tem, da odločitve upravnega sodišča niso pravilne, češ da ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi ter da kršijo Ustavo RS ter EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane. Tožena stranka je natančno pojasnila v izpodbijani odločbi (v obrazložitvi pod točko 5 do 12), zakaj tožnik nima v obravnavani sporni zadevi izgledov za uspeh, zato sodišče ne more slediti tožbeni navedbi, da odločitev ni obrazložena. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot rečeno, ne zadostuje zgolj izpolnjevanje finančnega pogoja, to je, da prosilec nima dovolj sredstev za plačilo storitev odvetnika, ampak mora biti hkrati izpolnjen tudi vsebinski pogoj, to je, da ima zadeva izgled za uspeh, kot je pravilno pojasnila že tožena stranka v svoji obrazložitvi.

10. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Kar se tiče predlagane oprostitve plačila sodnih taks sodišče tožniku dodatno pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.