Jedro

Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico, v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožba družbe A. d.o.o. se zavrne in se sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdi.

II. Pritožba dolžnika se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

III. Dolžnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog družbe A. d.o.o., za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom z dne 1. 9. 2017, zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da dolžnik sam nosi stroške, priglašene v vlogah z dne 23. 2. 2018, 6. 4. 2018 in 13. 7. 2018 (II. točka izreka).

2. Družba A. d.o.o. in dolžnik sta vložila pravočasni pritožbi. Družba A. d.o.o. se pritožuje zoper I. točko izreka sklepa, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče pri presoji dopustitve spremembe upnika v predmetnem izvršilnem postopku navedlo napačno pravno podlago o kreditu, na podlagi katere se vodi izvršilni postopek. Prejšnji upnik B. d.d. je v svojem predlogu za izvršbo kot izvršilni naslov navedel neposredno izvršljiv notarski zapis opr. št. SV 1 (priloga A7). Del omenjenega notarskega zapisa je tudi Pogodba o dolgoročnem kreditu št. 1. Prejšnji upnik tako v svojem predlogu za izvršbo, ki mu je sodišče s sklepom o izvršbi opr. št. In 1314/2013 z dne 15. 10. 2013 ugodilo, navaja Pogodbo o dolgoročnem kreditu št. 1 in ne Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 2, ki jo navaja sodišče. Dodatno pritožnik navaja, da je znesek terjatve, ki ga je v predlogu za izvršbo z dne 2. 10. 2013 zahteval v plačilo prejšnji upnik, enak znesku terjatve, ki jo je sodišče navajalo v vseh svojih pisanjih v predmetnem izvršilnem postopku, tj. 105.109,31 EUR. Kot izhaja iz navedenega, prejšnji upnik ni nikdar terjal poplačila terjatve po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 2, temveč le na podlagi zgoraj navedenega neposredno izvršljivega notarskega zapisa ter njemu pripadajoče Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 1. Upnik navedeno utemeljuje tudi s priloženo prijavo terjatve v stečajni postopek (glavnega) dolžnika C. d.o.o. V prijavi terjatve v stečajni postopek opr. št. St 001 prejšnji upnik prijavlja terjatev, ki izvira iz predmetnega izvršilnega postopka, tj. terjatev po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 1, ki je bila predmet prenosa med prejšnjim upnikom B. d.d. in upnikom A. d.o.o. Pri tem nikjer ne omenja Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 2, ki jo navaja sodišče. Družba A. d.o.o. sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in izda sklep, s katerim bo dopustilo vstop novega upnika v predmetni izvršilni postopek.

3. Dolžnik pa se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je podlaga za naložitev tretjemu povrniti stroške upniku v sedmem odstavku 38. člena ZIZ, ki predpisuje, da mora tretji „upniku“ na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Dolžnik meni, da so bile vložene vloge potrebne, ker bi v primeru, če dolžnik na predlog tretjega ne bi odgovoril, sodišče ugodilo predlogu tretjega. Potrebo po opredelitvi potrjujejo tudi pozivi naslovnega sodišča z dne 26. 1. 2018, 20. 3. 2018 in 2. 7. 2018, v katerih se dolžnika poziva, da se v roku 8 dni izjavi o vlogi oziroma o dopisu tretjega. Nadalje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da temelji odločitev o zavrnitvi vstopa novega upnika v predmetni izvršilni postopek tudi na ugotovitvi, da se terjatev nanaša na C. d.o.o. in ne na dolžnika, na kar je sodišče opozoril dolžnik v svoji vlogi z dne 23. 2. 2018, kjer navaja, da „naj bi bila predmet prenosa terajtev do družbe C. d.o.o.“ (tč. 3), zaradi česar ni utemeljen zaključek, da vloge dolžnika „niso prispevale k odločitvi.“ Poleg tega dolžnik tudi opozarja, da je s svojim odgovorom na predlog vstopa tretjega uspel, tako pa tudi ni razloga za opustitev naložitve plačila stroškov njegovih vlog upniku oziroma tretjemu po kriteriju uspeha (154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kot tudi po kriterijih neutemeljenosti povzročitve in potrebnosti stroškov (38. člen ZIZ, prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker se je z izpodbijanim sklepom zavrnil predlog družbe A. d.o.o., dolžnik pa je z ugovorom v celoti uspel, je tretji dolžan povrniti dolžniku nastale izvršilne stroške, četudi ne bi bil izpolnjen pogoj iz 38/6 člena ZIZ, saj tako rešitev v tem primeru nalaga pravilo 154. člena ZPP. Dolžnik sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano II. točko izreka razveljavi in družbi A. d.o.o. ter upniku naloži solidarno v plačilo vse izvršilne stroške dolžnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Upnik B. d.d. višjemu sodišču predlaga, da pritožbo dolžnika zavrne.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

**K pritožbi družbe A. d.o.o.**

6. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev o zavrnitvi predloga za vstop novega upnika v postopek izvršbe oprlo na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom skladno s 24. členom Zakona o izvršbi in zavaroavnju (ZIZ), saj iz predložene priloge k dogovoru o vstopu novega upnika v sodni postopek ne izhaja, da bi prvotni upnik novemu upniku, družbi A. d.o.o., odstopil terjatev, ki se izterjuje v tej zadevi. Iz predložene priloge št. 1 namreč izhaja, da se terjatev nanaša na št. pogodbe 3 in 4, iz predloženih dokazil k predlogu za izvršbo pa je razvidno, da se v predmetnem izvršilnem postopku izterjuje terjatev na podlagi pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 2. Iz predložene priloge 1 tudi ni razvidna opravilna številka pravdnega/izvršilnega postopka oziroma je to polje prazno.

7. Tudi po presoji višjega sodišča družba A. d.o.o v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom ni dokazala, da je prvotni upnik, B. d.d., nanjo prenesel terjatev, ki se izterjuje v obravnavani izvršilni zadevi. Družba A. d.o.o. je dopolnitvi predloga za vstop novega upnika priložila Dogovor o vstopu novega upnika v sodne postopke z dne 30. 12. 2016 (v nadaljevanju: Dogovor; priloga A19), sklenjen med družbo A. d.o.o. in B. d.d., na podlagi katerega je B. d.d. družbi A. d.o.o. odstopila terjatve, navedene v Prilogi 1 in Prilogi 2 k dogovoru. Na Dogovoru je notarsko overjen podpis zastopnikov odstopnika – B. d.d. Prav tako je A. d.o.o. predložil tudi del Priloge 1 (priloga A13), v katerem je pod zaporedno številko 1190 navedena terjatev po pogodbi številka 3, dolžnika C. d.o.o., ter opravilna številka stečajnega postopka St 001, pod zaporedno številko 1528 pa je navedena številka pogodbe 4, dolžnik C. d.o.o., opravilna številka stečajnega postopka St 001. 8. Iz podatkov v spisu izhaja, da je prvotni upnik v obravnavani zadevi, B. d.d., zoper dolžnika C. d.o.o. in D. D. vložil predlog za izvršbo na na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa št. SV 1 Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 1 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, zaradi izterjave denarne terjatve v višini 105.109,31 EUR s pripadki. Družba A. d.o.o. torej v pritožbi utemeljeno opozarja, da se v predmetnem izvršilnem postopku ne izterjuje terjatev na podlagi Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 2, kot je napačno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, temveč terjatev na podlagi Pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 1, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, št. SV 1. Kljub takšni zmotni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča pa je izpodbijana odločitev pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je družba A. d.o.o. s predloženim Dogovorom in Prilogo št. 1 dokazala, da je prvotni upnik v obravnavani zadevi, B. d. d. nanjo prenesel terjatev po pogodbi št. 3 in po pogodbi št. 4. Pogodba o dolgoročnem kreditu, ki je podlaga predmetni izvršbi, pa nima nobene od navedenih številk, temveč, kot rečeno, številko 1. Tudi po presoji višjega sodišča tako iz predloženih dokazil ni mogoče zanesljivo zaključiti, da je prvotni upnik, B. d.d., družbi A. d.o.o. odstopil ravno terjatev po Pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 1, ki se izterjuje v predmetnem izvršilnem postopku.

9. Odločitev o zavrnitvi predloga družbe A. d.o.o. za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom je tako pravilna in je pritožba tudi s sklicevanjem na pritožbi priloženo prijavo terjatve prvotnega upnika B. d.d. v stečajni postopek (glavnega dolžnika) C. d.o.o. z dne 16. 3. 2015 (priloga A25) ne ovrže. Predložena listina namreč predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto, saj družba A. d.o.o. niti ne zatrjuje, da te listine brez svoje krivde ni mogla predložiti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prim. prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi sicer pa prijava terjatve v stečajni postopek ne predstavlja kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ, na katero bi bilo mogoče opreti odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom.

10. Pritožba družbe A. d.o.o. ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani I. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K pritožbi dolžnika**

11. Dolžnik pa se pritožuje zoper II. točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da dolžnik sam nosi stroške, priglašene v vlogah z dne 23. 2. 2018, 6. 4. 2018 in 13. 7. 2018. Takšno odločitev je sodišče oprlo na določilo šestega odstavka 38. člena ZIZ in na ugotovitev, da vlagatelj za spremembo upnika ni niti upnik niti tretji v izvršilnem postopku, zato mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov odgovora na predlog za spremembo upnika. Poleg tega je sodišče navedlo, da navedbe dolžnika v odgovoru na predlog za spremembo upnika niti niso prispevale k odločitvi.

12. Višje sodišče z odločitvijo prvostopenjskega sodišča soglaša. Dolžnik v pritožbi predlagatelja za izdajo sklepa o spremembi upnika napačno šteje kot tretjega. Tretji je namreč oseba, ki uveljavlja, da je bilo z izvršbo poseženo na njegovo stvar ali premoženjsko pravico (64. člen ZIZ), v obravnavni zadevi pa ne gre za tak primer. Prav tako vlagatelj ni upnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. V določbi 38. člena ZIZ tako ni podlage za naložitev dolžnikovih stroškov odgovora v plačilo vlagatelju predloga za spremembo upnika. Dolžnikovih stroškov pa vlagatelju ni mogoče naložiti v plačilo niti na podlagi določb ZPP. Res je bil sicer predlog za spremembo upnika zavrnjen, vendar navedeni predlog ni pravno sredstvo in tako ni mogoče ugotoviti, da je dolžnik uspel v postopku odločanja o pravnem sredstvu. Tudi smiselna uporaba 154. člena ZPP zato v konkretnem primeru ne pride v poštev, pri čemer je treba upoštevati tudi, da ob pravnomočni zavrnitvi predloga za spremembo upnika vlagatelj predloga nima položaja stranke oziroma drugega udeleženca v postopku niti na podlagi določb ZPP.

13. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnikove stroške odgovora na predlog za spremembo upnika lahko naložilo v plačilo upniku B. d.d. Le – ta namreč sploh ni predlagal spremembe upnika (niti tega ne bi mogel storiti), zato ni mogoče šteti, da je dolžniku stroške odgovora neutemeljeno povzročil, v smislu šestega odstavka 38. člena ZIZ. Ker B. d.d. ni začel postopka odločanja o spremembi upnika, mu ni mogoče naložiti v plačilo dolžnikovih stroškov tega postopka niti na podlagi določbe 154. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Pritožba tako dolžnika ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**K stroškom pritožbenega postopka**

15. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).