Jedro

Izvršilni naslov prestavlja izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon ali ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Takrat veljavni ZZZDR je določal, da kadar starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru, kadar se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok pa lahko naknadno predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sodišče namreč lahko v primeru, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, takšen predlog zavrne. To pomeni, da sporazum, ki je bil sklenjen s takratnima zakonitima zastopnikoma mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj le tega lahko predstavlja odločba sodišča ter sporazum, za katerega drug zakon določa, da je izvršilni naslov. V konkretnem primeru gre za nekakšen dogovor, katerega vsebino mora preveriti sodišče po predlogu ene od strank.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljenega in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in se predlog za izvršbo zavrne oziroma podrejeno, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. Pobot je vedno enostranski in temelji na enostranski izjavi dolžnika, ki ima zapadlo istovrstno terjatev zoper upnika, medtem ko pobot preživninskih terjatev na podlagi določbe 316. člena Obligacijskega zakonika ni mogoč, ker terjatev iz naslova zakonitega preživljanja ni mogoče pobotati. Vendar bi sodišče medsebojni dogovor razvezanih staršev z dne 7. 9. 2011 moralo šteti za poravnavo in ne kot pobot, saj ni šlo za enostransko izjavo, temveč za ureditev medsebojnih razmerij. Da je šlo za takšno poravnavo potrjuje tudi ravnanje obeh staršev, ki drug od drugega nista terjala preživnine. Ta dogovor sta starša sklenila v času, ko sta bila oba otroka mladoletna in sta jih starša zastopala kot njuna zakonita zastopnika in veže otroka tudi po njegovi polnoletnosti vse do preklica. Do preklica pa ni prišlo. Zato upnica s strani dolžnika ne more terjati preživnine za obdobje pred 15. 11. 2017, saj jo za ta čas veže dogovor, ki ga je sklenila njena mati kot takrat njena zakonita zastopnica. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnica je podala odgovor na pritožbo in navedla, da se terjatev iz naslova zakonite preživnine ne more pobotati. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 1. točki izreka, torej v delu, v katerem je ugovor dolžnika zavrnjen, preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 s spremembami).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 10. 1. 2018 na predlog upnice dovolilo izvršbo na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani P 811/2008-IV z dne 31. 3. 2008 v zvezi z obvestilom CSD z dne 8. 11. 2017 zoper dolžnika zaradi zapadle upnikove preživninske terjatve od junija 2015 do decembra 2017 ter zaradi izterjave bodočih občasnih dajatev iz naslova zakonite preživnine za čas od 1. 1. do 31. 12. 2018. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi sodne poravnave, ki ni več veljavna, saj je bila izdana nova sodna poravnava N 604/2011 z dne 23. 2. 2012, katero je tudi priložil k ugovoru. Po njegovi oceni je potrebno upoštevati sporazum, ki je bil sklenjen dne 7. 9. 2011 pri CSD in po katerem ni dolžan plačevati preživnine.

7. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zavrnilo z razlogi, da se sodna poravnava N 604/2011 nanaša zgolj na sina C. C., ne pa na predlagateljico kot upnico v tem postopku A. A. Ker omenjena sodna poravnava v pravni položaj upnice, ki je bil določen s sodno poravnavo P 811/2008-IV ne posega, ter ob upoštevanju načela formalne legalitete, je kot pravno nepomembno štelo ugovorne navedbe v zvezi z obstojem dogovora o preživnini, ki je bil sklenjen med dolžnikom in materjo upnice pri CSD. Glede pobota pa je zapisalo, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen pogoj vzajemnosti, saj kot dolžnika preživnin za upnico A. A. in C. C. nastopata dolžnik B. B. in mati Č. Č., kot upnika pa nastopata otroka. V pritožbi dolžnik navaja, da pobot iz naslova zakonitega preživljanja ni mogoče izvesti po samem zakonu, poudarja pa, da je njegove ugovorne navedbe potrebno šteti kot uveljavljanje sklenjene poravnave pri CSD, saj ne gre za enostransko izjavo, temveč za ureditev medsebojnih razmerij, po katerem dolžnik ni dolžan plačevati preživnine za hčerko, takšen dogovor pa otroka veže tudi po njeni polnoletnosti.

8. Kot pravilno uveljavljata dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep ter upnica v vlogah v postopku, po 316. členu OZ (Ur. l. RS št. 83/2001 s spremembo, v nadaljevanju OZ) s pobotom ne more prenehati terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Pobot je sicer eden izmed načinov prenehanja terjatve, katerega je smiselno v konkretnem primeru uveljavljal tudi dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Vendar OZ v 316. členu določa primere, ko je pobot izključen že po samem zakonu.

9. Glede dolžnikovih pritožbenih trditev, da je potrebno dogovor, sklenjen s strani takratnih zakonitih zastopnikov mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 šteti kot poravnavo, po kateri je šlo za ureditev medsebojnega razmerja in dolžnik ni dolžan plačevati preživnine za hčerko, pa pritožbeno sodišče opozarja, da omenjeni sporazum oziroma dogovor ne prestavlja izvršilnega naslova, ki bi spremenil vsebino in določene obveznosti po sodni poravnavi P 811/2008 z dne 31. 3. 2008. Po drugem odstavku 17. člena ZIZ izvršilni naslov prestavlja izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ter druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon ali ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Takrat veljavni ZZZDR je v 105.a členu določal, da kadar starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj, se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru, kadar se starša sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok pa lahko naknadno predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Sodišče namreč lahko v primeru, če ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, takšen predlog zavrne. To pomeni, da sporazum, ki je bil sklenjen s takratnima zakonitima zastopnikoma mladoletnih otrok z dne 7. 9. 2011 ne predstavlja izvršilnega naslova, saj le tega lahko predstavlja odločba sodišča ter sporazum, za katerega drug zakon določa, da je izvršilni naslov1. V konkretnem primeru gre za nekakšen dogovor, katerega vsebino mora preveriti sodišče po predlogu ene od strank. Zato se dolžnik uspešno ne more sklicevati na to, da sklenjeni dogovor z dne 7. 9. 2011 predstavlja poravnavo in s tem spremembo sodne poravnave P 811/2008 z dne 31. 3. 2008, po kateri je dolžan plačevati za upnico preživnino. Spremembo izvršilnega naslova P 811/2008 z dne 31. 3. 2008 lahko predstavlja le nova sodna odločba, sodna poravnava N 604/2011 z dne 23. 2. 2012, na katero se sklicuje dolžnik v ugovoru, pa v ničemer, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ne posega v razmerje do upnice A. A., temveč ureja razmerje le glede sina C. C. Na ta način dolžnikova obveznost plačila preživnine ni prenehala in je iz navedenih razlogov odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, dolžnikova pritožba pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik v pritožbenem postopku ni uspel, zaradi česar sam krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Enako sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo upnica, saj z navedbami v odgovoru na pritožbo v ničemer ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 ZZZDR ne določa, da je sporazum, sklenjen v okviru 105. in 105.a člena ZZZDR lahko izvršilni naslov.