Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Tožbo za objavo popravka je treba vložiti proti izdajatelju.
I.Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II.Tožeča stranka je v roku 15 dni dolžna povrniti toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.
1.V predmetni pravdi je sodišče prve stopnje odločalo o tožbenem zahtevku za objavo popravka po ZMed-11.
2.Tožnica je tožbo vložila zoper odgovorno urednico. Tekom pravdnega postopka je tožbo spremenila tako, da je namesto odgovorne urednice tožila izdajatelja.
3.Z izpodbijano sodbo in sklepom sodišče prve stopnje ni dovolilo subjektivne spremembe tožbe, zavrnilo je tožbeni zahtevek ter tožnici naložilo, da toženki povrne pravdne stroške.
4.Tožnica zoper gornjo odločitev vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.
Navaja, da se je pri poimenovanju tožene stranke zmotila in da bi moralo sodišče to očitno pomoto odpraviti po uradni dolžnosti. Evidentno je namreč namen tožbe usmerjen zoper izdajatelja medija, saj je odgovorna urednica kot tožena stranka označena zgolj kot funkcionalna povezava z izdajateljem. Izdajateljev naslov je naveden kot toženkin naslov, pa tudi podatki, ki bi sicer sodili k fizični osebi (rojstni podatki, prebivališče ipd.) v tožbi niso bili navedeni. Sodišče si napačno razlaga 72. člen ZMed-1, saj ta ne prepoveduje funkcionalnega označevanja izdajatelja preko odgovorne urednice.
Subjektivna sprememba tožbe bi morala biti na podlagi 187. člena ZPP2 dovoljena brez soglasja tožene stranke. Gre namreč za medijski spor, za ustavno varovano pravico do popravka, za vsebinsko korekcijo objavljenih informacij v javnem interesu, pa tudi pravico do učinkovitega sodnega varstva. V zadevi II Ips 337/2011 je bilo poudarjeno, da sodna praksa v medijskih sporih zaradi zagotovitve učinkovitega uresničevanja pravice do popravka dopušča t.i. privilegirane subjektivne spremembe tožbe tudi brez privolitve nasprotne stranke.
Pravica do popravka je bila onemogočena zaradi formalistične razlage označbe tožene stranke. Označba, ki je evidentno popravljiva in ne povzroča nobenega dvoma o dejanski identiteti tožene stranke, nedopustno posega v tožničino pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave3. Trdi, da sta podani kršitvi iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnica predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožba naj se obravnava kot da je vložena zoper izdajatelja oziroma podredno tako, da se dovoli subjektivna sprememba tožbe na RTV Slovenija brez zahteve po soglasju. Priglaša pritožbene stroške.
5.Toženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.
6.Pritožba ni utemeljena.
7.Z razlogi izpodbijane odločitve je moč polemizirati, zato je pravico do pritožbe moč uresničiti. Ker kakšne napake v sestavi sodbe ni, ni podana uveljavljana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sicer pritožbeno sodišče pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).
8.Očitek o kršitvi pravice do izjave, ki jo varuje 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, je usmerjen v uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Na te pritožbene navedbe bo odgovorjeno v nadaljevanju.
9.Po uradni dolžnosti sodišče popravlja le svoje napake (328. člen ZPP). Glede na to, da je tožnica v tožbi toženko označila skladno s prvim odstavkom 180. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 180.a člena ZPP4, sodišče tožnice ni bilo dolžno pozivati na popravo oziroma dopolnitev tožbe (prvi odstavek 108. člena ZPP), saj ta ni bila formalno pomanjkljiva.
10.Zgolj okoliščina, da je tožnica kot naslov toženkinega prebivališča navedla naslov izdajatelja, ne more kazati, da je tožnica tožila izdajatelja. Ta je namreč pravna oseba. Po drugem odstavku 180.a člena ZPP pa je potrebno v primeru, ko je stranka pravna oseba, navesti identifikacijske podatke, ki so: firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številko, če ima pravna oseba sedež v Republiki Sloveniji.
11.Zahtevana uporaba določbe 187. člena ZPP v procesni situaciji predmetne zadeve ne pride v poštev. V zadevi Vrhovnega sodišča II Ips 337/2011, na katero se sklicuje pritožnica, so bile določbe ZPP smiselno uporabljene v izogib onemogočenju pravice do sodnega varstva iz razlogov, ki so bili povsem izven sfere tožnika, ko je po vložitvi tožbe prišlo do prenehanja delovanja medija.5
12.Na tožeči stranki je breme označitve tožene stranke kot osebe, ki je po tožbenih trditvah nosilec obveznosti iz materialnopravnega razmerja. Po prvem odstavku 72. člena ZMed-1 je tožbo na objavo popravka treba vložiti proti izdajatelju. Tožnica, ki zahtevka ni postavila proti izdajatelju, je pasivno legitimacijo zgrešila. Povedano še drugače. Ker je razlog za oznako tožene stranke, ki v predmetnem medijskem sporu ni pasivno legitimirana, na strani tožnice, v njeno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ni poseženo, saj svoje pravice do sodnega varstva zoper pasivno legitimiranega toženca v predmetni zadevi po lastni volji ni izkoristila.
13.Pritožbeni razlogi niso podani. Ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma. Zato je bilo potrebno pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti ter izpodbijano sodbo in sklep potrditi (353. člen, 2. točka 365. člena ter 366. člen ZPP).
14.Tožnica, ki s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov. Je pa dolžna toženki, ki je na njeno pritožbo obrazloženo odgovorila, povrniti stroške, ki so ji z vložitvijo pritožbenega odgovora nastali (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP).
15.Potrebni pritožbeni stroški toženke znašajo 186,66 EUR (odmera razvidna iz specificiranega stroškovnika v spisu na listovni številki 76). V kolikor tožnica tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnila, je dolžna plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku s to sodbo in sklepom danega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006).
-------------------------------
1Zakon o medijih (ZMed-1) , Uradni list RS, št. 69/2025.
2Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.
3Ustava Republike Slovenije (Ustava), Uradni list RS, št. 22/91I in nasl.
4Tožba mora v primeru, ko je stranka fizična oseba, glede identifikacijskih podatkov stranke obsegati vsaj osebno ime in naslov prebivališča.
5Tudi v kolikor bi v predmetni zadevi prišlo do prenehanja delovanja medija med pravdo, bi moral biti že prvotno tožen izdajatelj, ne pa odgovorna urednica.
Zveza:
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1, 180, 180/1, 180a, 180a/1, 180a/2, 187 Zakon o medijih (2025) - ZMed-1 - člen 72, 72/1
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.