Jedro

Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka razveljavi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pritožbene stroške v znesku 115,46 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe z dne 20. 5. 2020 postopek ustavilo (I. točka izreka). Sklenilo je, da so tožeče stranke dolžne prvo in drugotoženi stranki solidarno povrniti njune pravdne stroške v višini 732,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe postopek ustavilo, ker tožena stranka v 15-dnevnem roku na umik ni odgovorila, kar pomeni, da je v umik privolila (drugi in tretji odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožeča stranka je zato, ker je tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, zahtevala povračilo stroškov postopka (prvi odstavek 158. člena ZPP). Sodišče je nato toženi stranki priznalo 200 točk za predlog za izvršbo, 400 točk za dopolnitev tožbe, 12 točk za materialne stroške in 22 % DDV, sodno takso za izvršilni postopek v višini 44,00 EUR in sodno takso za postopek v višini 241,00 EUR. Odvetniške stroške ji je sodišče priznalo na podlagi Odvetniške tarife (OT), sodne takse pa po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). Sodišče toženi stranki ni priznalo le stroška za konferenco s stranko in končno poročilo stranki, ker je le-ta že vključen v nagrado za postopek.

2. Zoper stroškovni del sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ali razveljavi in zadevo vrne v odločanje sodišču prve stopnje ter toženi stranki naloži plačilo pritožbenih stroškov tožeče stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Nad toženo stranko je bil 10. 7. 2020 začet stečajni postopek (St 0000/2019). Sklep o začetku postopka je postal pravnomočen 14. 8. 2020. Vsa pritožbena dejanja so bila opravljena prej. Zato je sodišče druge stopnje odločilo na podlagi drugega odstavka 207. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je najprej v izreku izpodbijanega sklepa navedlo, da v postopku sodeluje na aktivni strani več tožečih strank in na pasivni strani več toženih strank. To izhaja iz stroškovnega dela izreka izpodbijanega sklepa. Slednje ne drži, ker sta na aktivni in pasivni strani le po ena stranka. Nadalje je v II. točki razlogov oprlo odločitev o stroških na prvi odstavek 158. člena ZPP. Nato je obrazložilo, da je priznalo stroške toženi stranki, čeprav iz razlogov o stroških izhaja, da so ti stroški lahko le stroški, ki so nastali tožeči stranki.

7. Utemeljen je pritožbeni očitek, da je izrek sklepa v II. točki nerazumljiv, protislovna pa sta tudi obrazložitev in izrek. Sodišče prve stopnje je torej storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP).

8. Sodišče druge stopnje ni vrnilo zadeve v novo odločitev sodišču prve stopnje. Iz podatkov spisa izhaja, enako pa uveljavlja tudi tožeča stranka v pritožbi, da je tožeča stranka z vlogo z dne 20. 5. 2020 umaknila tudi zahtevek za povračilo stroškov, ker jih je tožena stranka plačala skupaj z glavnico.

9. Drži tudi pritožbeni očitek, da tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati toženi stranki pravdnih stroškov, ker je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, kar je v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa.1 Zato v nobenem primeru tožeča stranka ne bi bila dolžna plačati stroškov toženi stranki, ki pa jih tudi v postopku ni priglasila.

10. V tem pritožbenem postopku je odločila sodnica posameznica (366.a člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji od zneska 732,98 EUR pripadajo stroški za sestavo pritožbe po tarifni številki 21/2 Odvetniške tarife (OT) v višini 100 točk, 2 % materialne stroške po 11. členu OT, 2 točki in 22 % DDV 22,44 točk, skupaj 124,44 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR pripada tožeči stranki 74,66 EUR odvetniških stroškov. Ob upoštevanju plačane sodne takse za pritožbo v višini 40,80 EUR gre tožeči stranki skupaj 115,46 EUR. Če bo tožena stranka zamujala s plačilom svoje obveznosti, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča, 13. 12. 2006).

1 VSL sklep I Cpg 3091/2015 in sklep II Cp 1890/2019 in ostali.