Jedro

Dejstva, da je ena izmed strank postopka upokojeni sodnik sodišča (upokojil se je pred štirimi leti), ki je pristojno odločati o zadevi, da sta bila tudi peta toženka in šesti toženec do nedavnega sodnika v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, in upoštevaje odmevnost zadeve, čeprav gre le za odločitev o stroških postopka, pomenijo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nepristranskosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani (pred odločitvijo o predlogu sodnice poročevalke za svojo izločitev) podaja predlog za delegacijo pristojnosti iz razloga "drugih tehtnih razlogov", konkretno zahteve po objektivni nepristranskosti sodišča in izključitvi vsakega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Navaja, da v obravnavani zadevi kot četrti toženec nastopa A. A., ki je opravljal sodniško funkcijo (sicer) na kazenskem oddelku Višjega sodišča v Ljubljani od 19. 2. 1998 do svoje upokojitve 31. 12. 2019, vendar je bil tudi sodelavec večine sodnikov ostalih sodnih oddelkov, ki bi bili pristojni odločati v obravnavani pravdni zadevi. Poleg tega je v obravnavani zadevi Vrhovno sodišče s sklepom I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019 pristojnost za odločanje v zadevi na prvi stopnji preneslo z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju ter nato s sklepom I R 99/202o z dne 29. 8. 2020 na Okrožno sodišče v Kranju, pri čemer je pri prvem izmed navedenih odločanj kot "druge tehtne razloge" v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) upoštevalo naslednji sklop okoliščin: da obravnavana odškodninska zadeva izvira iz kazenskega postopka v zadevi ...; da se je ta (ob veliki medijski pozornosti) odvijala na treh stopnjah sojenja v sodni zgradbi, v kateri naj bi po prvotni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani potekala tudi ta odškodninska zadeva; da bi glede na tožbeno trditveno podlago predmet dokaznega postopka utegnili biti očitki o naklepnem škodljivem ravnanju nekaterih tožencev; ter da so ti sodniki sodišč, ki se nahajajo v isti zgradbi kot prvotno sodeče sodišče. Glede na to, da je Višje sodišče v Ljubljani celo odločalo v kazenski zadevi ... in da je pri njem kot sodnik dobri dve desetletji deloval četrti toženec, bi bile okoliščine, primerljive povzetim, lahko upoštevne tudi v primeru odločanja Višjega sodišča v Ljubljani v obravnavanem pritožbenem postopku. Zaradi navedenih okoliščin predlaga, naj Vrhovno sodišče odloči, ali bi bila v primeru, da bi v obravnavani zadevi odločalo Višje sodišče v Ljubljani, lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča oziroma videz nepristranskosti sojenja in so torej podani pogoji za določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija pristojnosti je torej v prvi vrsti namenjena zagotavljanju smotrnosti, vendar je izjemoma, kot "drug tehten razlog", mogoče upoštevati tudi dvom v tako imenovano objektivno nepristranskost sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno samo to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

4. Dejstva, da je ena izmed strank postopka upokojeni sodnik sodišča (upokojil se je pred štirimi leti), ki je pristojno odločati o zadevi, da sta bila tudi peta toženka in šesti toženec do nedavnega sodnika v isti zgradbi kot sodišče, pred katerim bi moral teči postopek, in upoštevaje odmevnost zadeve, čeprav gre le za odločitev o stroških postopka, pomenijo takšne okoliščine, zaradi katerih bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi in percepcija javnosti o nepristranskosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča dodatno tudi dejstvo, da je v obravnavani zadevi Vrhovno sodišče s sklepom I R 176/2019 z dne 28. 11. 2019 pristojnost za odločanje v zadevi na prvi stopnji preneslo z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Celju in nato s sklepom I R 99/2020 z dne 29. 8. 2020 na Okrožno sodišče v Kranju, pomeni tehten razlog v smislu določbe 67. člena ZPP za določitev drugega pristojnega sodišča, da postopa v zadevi. Zato je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in odločilo, da se za odločanje o pritožbah tožnika ter druge in tretje toženke določi Višje sodišče v Mariboru.