Jedro

Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen).

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1223/2011-7 z dne 6. 9. 2011 se spremeni tako, da se tožbi ugodi in se odpravi odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1446/2011 z dne 28. 6. 2011, ter se zadeva vrne temu okrožnemu sodišču v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 634,44 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentke) zoper odločbo tožene stranke, št. Bpp 1446/2011 z dne 28. 6. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

2. Sodišče prve stopnje se strinja z odločitvijo in razlogi tožene stranke v obrazložitvi njene odločbe. Sklicuje se na določbe 3., 10., 12., 13., 22. in 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči – ZBPP, 27. č člena Zakona o socialnem varstvu – ZSV, 14., 231. in 233. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP.

3. Revidentka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da odločbo tožene stranke odpravi in ji zadevo vrne v ponoven postopek. Dovoljenost revizije utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da določba 38. člena ZFPPIPP poslovodstvu nalaga obveznost vložitve predloga za začetek stečajnega postopka v primeru ugotovljene insolventnosti oziroma nelikvidnosti. ZFPPIPP je v razmerju do ZBPP specialni predpis in določa samo eno merilo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer, da pravna oseba za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka nima potrebnih sredstev, da bi sama založila predujem. Zaključek tožene stranke, da posojila predstavljajo prihodke po ZSV, pa pomeni zmotno uporabo materialnega prava, ki je sodišče prve stopnje v postopku ni odpravilo. Priglaša stroške postopka in predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Revidentka uveljavlja, da gre v tej zadevi za pomembno pravno vprašanje, in sicer: ali se za dodelitev brezplačne pravne pomoči pravni osebi uporabljajo kriteriji, določeni v ZBPP in ZSV oziroma ali je edini kriterij določen v določbi 233. člena ZFPPIPP. Ker gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev enotne uporabe prava, Vrhovno sodišče pa o njem še ni odločalo, je po presoji Vrhovnega sodišča podan razlog za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po določbi prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP mora predlagatelj ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka tega člena, je upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Po določbi drugega odstavka 3. člena ZBPP se v primerih, ko se uveljavlja brezplačna pravna pomoč po posebnem zakonu, določbe tega zakona uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena s posebnim zakonom.

9. V obravnavani zadevi revidentka kot gospodarska družba uveljavlja brezplačno pravno pomoč na podlagi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP, ker po lastnih navedbah nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Tožena stranka pa je v postopku izdaje izpodbijane odločbe v obravnavanem primeru pri ugotavljanju revidentkine (ne)upravičenosti do brezplačne pravne pomoči presojala finančni položaj in premoženje revidentke po določbah 12., 13. in 14. člena ZBPP ob smiselni uporabi takrat veljavnih določb ZSV (22., 23., 27., 27. a, 27. b, 27. c, 27. č, 28., 28. a, 30. in 30. a člena) in torej ni ugotavljala, ali ima revidentka sredstva v smislu določb ZFPPIPP.

10. Po presoji Vrhovnega sodišča sta tožena stranka in sodišče prve stopnje zmotno uporabila materialno pravo, ko sta presojala finančni položaj in premoženje revidentke le na podlagi določb ZBPP v zvezi s takrat veljavnimi določbami ZSV, kar velja za fizične osebe, ne pa po določbah ZFPPIPP, ki ureja finančno poslovanje pravnih oseb. Izpolnjenost pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, oziroma kdaj se šteje, da pravna oseba nima sredstev za založitev predujma iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP, je namreč treba presojati glede na določbe ZFPPIPP (npr. 10., 14. člen). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pa je ostalo za odločitev o zadevi pravno pomembno dejansko stanje obravnavanega primera o tem, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za brezplačno pravno pomoč po šestem odstavku 233. člena ZFPPIPP, nepopolno ugotovljeno.

11. Ker je bilo v obravnavanem primeru materialno pravo zmotno uporabljeno, je Vrhovno sodišče na podlagi 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo tako, da je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi in opravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku upoštevati pravno mnenje Vrhovnega sodišča v tej sodbi.

12. Ker je revidentka z revizijo uspela, je Vrhovno sodišče odločilo tudi o stroških upravnega spora pred sodiščem prve stopnje ter o stroških revizijskega postopka. Pri odmeri stroškov upravnega spora pred sodiščem prve stopnje je Vrhovno sodišče skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 in drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu revidentki priznalo stroške v uveljavljani višini v znesku 272,04 EUR. Stroški revizijskega postopka pa temeljijo na določbi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Pri odmeri stroškov revizijskega postopka je Vrhovno sodišče priglašene stroške upoštevalo glede na Zakon o odvetniški tarifi – ZodvT, in sicer 282,00 EUR za postopek z izrednim pravnim sredstvom po tarifni št. 3300 (v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZOdvT), poštne stroške po tarifni št. 6002 v znesku 20,00 EUR ter 20 % davek na dodano vrednost, kar skupaj znaša 362,40 EUR. Tožena stranka je tako dolžna revidentki povrniti stroške v skupni višini 634,44 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

13. Kot je že sodišče prve stopnje pravilno navedlo v izpodbijani sodbi, se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1), zato posebno odločanje o oprostitvi plačila sodne takse ni potrebno.