Jedro

Okoliščina, da je toženka sestra strokovne sodelavke, ki opravlja pri krajevno pristojnem relativno majhnem sodišču ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi, predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Radovljici.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodišče na Jesenicah je v teku pravdni postopek zaradi plačila 3.553,83 EUR.

2. Okrajno sodišče na Jesenicah je predlagalo delegacijo pristojnosti. Tehtnost razloga je utemeljilo s tem, da je toženka sestra strokovne sodelavke A. A., ki je zaposlena na tem sodišču. Ker gre za majhno sodišče, ki ima le sedem sodnikov in le tri strokovne sodelavce (od tega ena strokovna sodelavka, ki s septembrom 2022 odhaja, dela izključno na področju prekrškov), vsi sodniki sodelujejo praktično z vsemi. Z mesecem avgustom je bilo sodišče zaradi obnove stavbe na lokaciji Cesta maršala Tita 37 tudi preseljeno na začasno lokacijo Spodnji Plavž 6, kjer so vsi zaposleni v enem nadstropju (strokovni sodelavci so skupaj v eni pisarni), in se s strokovno sodelavko A. A. dnevno srečujejo in sodelujejo. Zato bi sodniki sodišča težko nepristransko vodili in odločali o tem postopku, kjer kot stranka nastopa sestra strokovne sodelavke.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Drug tehten razlog, ki lahko utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, je tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta naj izključi okoliščine, ki bi, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, lahko omajale zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. Sodna praksa je zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je na njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik.1 To sicer samo po sebi še ne narekuje utemeljenosti tovrstnih predlogov, temveč je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera.2

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da okoliščine, ki jih je navedlo pristojno okrajno sodišče, pomenijo tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Toženka je namreč sestra strokovne sodelavke, ki delo opravlja na pristojnem okrajnem sodišču. Ob upoštevanju v predlogu opisanega načina povezanosti med zaposlenimi na tem sodišču in relativne majhnosti sodišča glede na število zaposlenih bi ta okoliščina utegnila pri nasprotni stranki vzbuditi vtis pristranskosti, hkrati pa bi lahko negativno vplivala na percepcijo javnosti o nevtralnosti in s tem objektivne nepristranskosti odločanja v postopku na drugi stopnji.

6. Po oceni Vrhovnega sodišča je zato podan razlog za delegacijo pristojnosti. Ker je predlog utemeljen, je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Radovljici.

1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I R 169/2020 (dolžnica je čistilka, ki delo opravlja pri krajevno pristojnem majhnem sodišču), I R 61/2019 (hči „lastnikov“ prve toženke je strokovna sodelavka na višjem sodišču, I R 77/2016 (tožnikova hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču), I R 129/2015 (hči (in vnukinja) tožencev je strokovna sodelavka), I R 81/2017 (tožničina hči je strokovna sodelavka na manjšem sodišču) in ostale. 2 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča I R 165/2019.