Jedro

Izrek izvršilnega naslova, v katerem je dolžnici naloženo, da točno določeno stanovanje prepusti upniku prosto oseb in stvari, pomeni, da mu omogoči posest stvari, to pa je, da mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe ne zadošča. Objektivno vzeto izrek izvršilnega naslova ne dopušča drugačne razlage. Ker gre za razlago izvršilnega naslova - sodne odločbe, so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago, tu pa se kriterij objektivnih meja razlage uporablja tako kot pri razlagi vsebine pravnega posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica krije sama stroške pritožbe, mora pa upniku povrniti nadaljnje stroške pritožbenega postopka v znesku 224,00 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I) zavrnilo dolžničin ugovor z dne 29. 5. 2019 in ji (II) naložilo plačilo upnikovih stroškov v višini 224,00 EUR s pripadki.

2. Zoper sklep se je pritožila dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvenih kršitev določb postopka (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in priglasil nadaljnje izvršilne stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine (šestnajsto poglavje Zakona o izvršbi iz zavarovanju – ZIZ) dopustilo na podlagi izvršilnega naslova, ki v pomembnem delu glasi: Toženi stranki (dolžnici) se odpove najemna pogodba za stanovanje …, sklenjena s tožečo stranko ... in se toženi stranki naloži, da mora v roku 60 dni od pravnomočnosti sodbe izprazniti to stanovanje ter ga prostega oseb in stvari prepustiti tožeči stranki (upniku).

6. Ni sporno, da se dolžnica v tem stanovanju že od leta 2016 dalje več ne nahaja, saj je odseljena v tujino. Tudi ni sporno, da upnik posesti stvari do sedaj ni dobil. Spor v tej zadevi izhaja le iz različne razlage izvršilnega naslova. Spor je torej o pravilni uporabi materialnega prava.

7. Najprej pa višje sodišče odgovarja na pritožbeni očitek o obstoju absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ta ni podana. Sodišče prve stopnje je vsebino izvršilnega naslova pravilno povzelo (ni prišlo do napake pri mehaničnem prenosu vsebine listine v razloge sklepa). Sporno je le, kaj pomeni, da mora toženka (dolžnica) upniku (tožniku) prepustiti stanovanje, prosto oseb in stvari – natančneje: kaj pomeni prepustiti stanovanje.

8. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tako zapisan izrek izvršilnega naslova pomeni, da mora dolžnica upniku prepustiti posest stvari, to je, izročiti mu mora ključe stanovanja. Pri odločitvi se je oprlo na na razloge v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani (sklep VSL, III Ip 1186/2017). Višje sodišče razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje.

9. Pritožnica navaja, da izročiti in prepustiti nista sinonima. Ker je izvršilni naslov dolžnici le naložil, da prepusti stanovanje prosto oseb in stvari, to pomeni, da to ni terjalo od dolžnice nobene aktivnosti – za razliko od izročitve, ki po Slovarju slovenskega jezika (v nadaljevanju: SSJ) terja aktivnost. 10. Izrek izvršilnega naslova, v katerem je dolžnici naloženo, da točno določeno stanovanje prepusti upniku prosto oseb in stvari, pomeni, da mu omogoči posest stvari, to pa je, da mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Objektivno vzeto izrek izvršilnega naslova ne dopušča drugačne razlage (ker gre za razlago izvršilnega naslova – sodne odločbe, so pravila razlage omejena predvsem na gramatikalno razlago, tu pa se kriterij objektivnih meja razlage uporablja tako kot pri razlagi vsebine pravnega posla; prim. prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Že objektivno razumevanje besedila zadošča za odločitev o pritožbi. Ko pa že pritožnica v podkrepitev svojih stališč analizira in povzema SSJ, višje sodišče dodaja, da ne drži, da prepustiti in izročiti nista sinonima. V to se je višje sodišče prepričalo z vpogledom na https://fran.si. Sinonimi besedi prepustiti so tudi: predati, dati, izročiti.

11. Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo. Odločitev višjega sodišča temelji na 2. točki 365 člena ZPP. Pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP niso podani.

12. Pravilna pa je tudi odločitev o stroških odgovora na ugovor. Pritožnica v bistvenem zatrjuje, da stroškovni zahtevek upnika v odgovoru na pritožbo ni bil zadosti konkretiziran, saj upnik ni napisal števila odvetniških točk, skliceval se je le na ustrezno tarifno številko Odvetniške tarife – OT (povečano za materialne stroške 2% in DDV). Glede na to, da je vrednost spornega predmeta v predlogu za izvršbo jasno označena, je po mnenju višjega sodišča tako določen zahtevek zadosti konkretiziran. Da bi bil materialnopravno zmoten oziroma bi bila taka odločitev sodišča prve stopnje, ki je priznalo stroške v višin 300 odvetniških točk, povečano za materialne stroške in davek, pa tudi pritožnik ne zatrjuje (mimogrede, ta tudi sam priglaša stroške v isti višini, kot jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku za odgovor na ugovor). Tudi v tem delu je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Odločitev višjega sodišča o stroških pritožbenega postopka temelji na petem in šestem odstavku 38. člena ZIZ. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa upniku povrniti nadaljnje stroške v višini 224,00 EUR s pripadki – odločitev o stroških je višje sodišče razložilo že zgoraj.