Jedro

Ker se je tožena stranka zavezala nasproti banki kot fizična oseba, ne more uveljavljati ugovora, da je pogodba o ustanovitvi tekočega računa bila v korist kluba, katere direktor je bil toženec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi istega sodišča z dne 5.3.1996, opr. št. V I 430/96. Toženi stranki je naložilo nadaljnje stroške postopka v znesku 5.345,00 SIT. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Pogodbo je sklenil z Novo Ljubljansko banko kot direktor N.kluba z namenom, da se bo posojilo uporabilo za potrebe kluba. To je vedel tudi dotedanji direktor podružnice K.. Iz dokumentacije kluba je razvidno, da je bilo posojilo porabljeno izključno za potrebe kluba. Po umiku toženca je klub prenehal nakazovati sredstva. Sodišče bi moralo obsoditi na plačilo Nogometni klub. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo (tega tudi tožena stranka ne graja), da je toženec sklenil s tožečo stranko pogodbo o ustanovitvi in vodenju tekočega računa dne 26.4.1993. Na podlagi te pogodbe mora tožena stranka zagotoviti priliv sredstev na tekoči račun in pokriti manjkajoča sredstva. Pogodba je tudi sklenjena v skladu z določbami ZOR (primerjaj določbe o bančnem tekočem računu, člen 1052 in naslednji). Ker višina manjkajočih sredstev med strankama ni sporna, je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je ta znesek naložilo v plačilo toženi stranki. Na to odločitev ne morejo vplivati ugovori, ki jih je postavila tožena stranka v tem postopku, to je, da je šlo za odprtje računa v korist kluba, katerega predsednik je bil toženec. Iz pogodbe jasno izhaja, da je pogodbena stranka tožena stranka kot fizična oseba in ne klub. Treba je tudi dodati, da je nogometni klub oseba civilnega prava, ki lahko nastopa v pravnem prometu. Če pa je šlo za posebne dogovore med klubom in toženo stranko, saj tožena stranka trdi, da klub ni izpolnil svojih obveznosti, bo moral toženec regresirati znesek od kluba. Na podlagi pogodbe je v zavezi nasproti tožeči stranki toženec in ne klub. Tožena stranka pogodbe ni nikoli ustrezno izpodbila, zato mora izpolniti tisti del obveznosti, ki iz pogodbe izhaja. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo in ker pri tem ni zagrešilo nobene kršitve postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).