Jedro

Ker je zapustnica (sicer dedinja po denacionalizacijskem upravičencu) umrla pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, lahko dediči po njej dedujejo denacionalizirano premoženje le na podlagi vstopne pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da so tožeče stranke sodediči denacionalizirane nepremičnine - poslovnega prostora na V. 2 v ..., s pripadajočim zemljiščem, vknjiženem pod zap.št. b/16, pri vl.št. 465, k.o. ..., vsak do 1/9 ter na izstavitev za zemljiškoknjižni vpis sposobne listine, na podlagi katere se bo vknjižila lastninska pravica tožečih strank, vsakega do 1/9. Po zavrnjenem tožbenem zahtevku pa bi se toženi stranki oprostili zgoraj navedene obveznosti, če bi tožnikom plačali vsakemu po 1.432.864,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.3.1997 dalje. Sodišče je zavrnilo tudi zahtevo na povračilo pravdnih stroškov. Tožnikom pa je naloženo, naj toženi stranki povrnejo stroške pravdnega postopka v znesku 196.039,06 SIT.

Zoper sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava pritožujejo tožniki. Sodišču predlagajo, naj izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navajajo, da je zaključek, da tožniki niso zakoniti dediči, zmotno. Tožniki so namreč otroci in torej direktni dediči po B. K., ki je bil izvenzakonski partner S. T.. Po njem pa so tožniki nedvomno zakoniti in tudi edini dediči. Sodišče naj bi v celoti spregledalo, da je prednik tožnikov - B. K. umrl za S. J. T.. Ker je bil B. K. nedvomno izvenzakonski partner S. T., je njen zakoniti dedič. Na podlagi vstopne pravice pa so dediči tožniki. Sodišče naj tudi ne bi obrazložilo, zakaj B. K. ni imel pravice dedovanja po pok. S. T.. Nepravično je po mnenju pritožnikov, da bi bili od dedovanja izključeni določeni dediči le zaradi tega, ker denacionalizacijski postopki potekajo počasi in se vlečejo vrsto let. Če bi bil denacionalizacijski postopek zaključen le nekaj mesecev prej, bi denacionalizirano premoženje nedvomno dedovala tudi pok. S. T.. Denacionalizirano premoženje bi tako prešlo v njeno premožnje, ki bi ga nato dedoval njen izvenzakonski partner B. K. kot zakoniti dedič. V tem smislu je potrebno razlagati tudi določilo 78. člena ZDEN.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje ter sprejema razloge izpodbijane sodbe. Navedba pritožnikov, češ da je bil B. K. njihov oče in so zato njegovi zakoniti dediči, je pravno irelevantna. V obravnavani zadevi gre namreč za denacionalizirano premoženje, ki je bilo vrnjeno v last A. O.. S. T. J. je bila sicer res njegova dedinja, vendar pa je umrla pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Iz tega razloga pokojnikova zapuščina nanjo tudi ni mogla preiti, saj 2. odstavek 78. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDEN določa, da pokojnikova zapuščina, o kateri se odloča v tem postopku, preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Ker S. T. J. ob smrti tega premoženja ni imela, le-to tudi ne more biti del njene zapuščine. Dedujejo se namreč stvari in pravice (2. člen Zakona o dedovanju - ZD), ki pripadajo posamezniku ob smrti. Delež, ki bi sicer zapustnici S. T. J. pripadal, če bi pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ne umrla, je sicer mogoče dedovati še na podlagi vstopne pravice, kot nakazujejo tožniki. Vendar pa je v takšnem primeru treba upoštevati pogoje, ki jih določa 12. člen ZD. Ta namreč govori o vstopni pravici. Oče tožnikov, izvenzakonski partner tožnice, vstopne pravice po svoji izvenzakonski partnerki v skladu z navedeno določbo nima, saj ta daje vstopno pravico izrecno le potomcem. Še toliko manj pa so seveda do dela zapuščine, ki bi šel S. T. J., upravičeni tožniki, torej potomci izvenzakonskega partnerja. Vse pritožbene navedbe, ki skušajo doseči nasprotno, so zato materialnopravno zgrešene.

Ker je pitožba neutemljena ter niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).