Up-285/99

11. 12. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. decembra 2001

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 811/99 z dne 29. 9. 1999 in sklep Okrajnega sodišča v Kranju, št. P 589/96 z dne 10. 6. 1998 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba iste pritožnice zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju, št. 589/96 z dne 9. 10. 2001 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnica, ki ni uspela s tožbenim zahtevkom zaradi motenja posesti, je poslala Ustavnemu sodišču 9. 1. 1999 vlogo z naslovom "Dvomljivo delovanje v sodnijskem postopku in prošnja za vašo presojo", v kateri izraža nezadovoljstvo z obema sodnima sklepoma, ki ju prilaga, in prosi, naj ji Ustavno sodišče sporoči svoje stališče. Po pisnem pozivu sodišča in njegovih pojasnilih ter opozorilih je vlogo izpopolnila tako, da jo je naslovila kot ustavno pritožbo zoper predložena sodna sklepa, na poziv, naj navede, katera človekova pravica ji je bila po njenem kršena, pa je navedla člene 1, 2, 5, 14, 15, 17, 22, 25, 29, 33 do 36, 39, 125, 132 in 160 Ustave. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanih sodnih aktov.

2.Z vlogo z dne 9. 10. 2001 je pritožnica svojo ustavno pritožbo razširila na sklep sodišča prve stopnje, s katerim je sodišče zavrglo njeno revizijo zoper oba izpodbijana sklepa. Te razširitve v smislu prvega odstavka 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) ne utemeljuje. Pritožnica z več vlogami ponavlja in pojasnjuje, kako da je zavrnitev njenega posestnomotenjskega zahtevka napačna in krivična, in očita sodiščema pristranost v njeno škodo. Predvsem ponavlja svoje videnje in vrednotenje dejanja, ki ga šteje za posestno motenje.

3.Toda v postopku ustavne pritožbe Ustavno sodišče ne preizkuša, ali so sodišča v pravdi pravilno uporabila procesno in materialno pravo in ali niso morda zmotno ali nepopolno ugotovila dejanskega stanu; ugotavlja lahko le, ali ni bila stranki kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina, kadar to zatrjuje in utemeljuje.

4.Od členov Ustave, ki jih je v odgovor na poziv Ustavnega sodišča, naj navede, katera človekova pravica ji je bila po njenem mnenju kršena, nanizala pritožnica, gre za človekove pravice v členih 17, 22, 25, 29, 33, 34, 35, 36 in 39. Brez izrecnih pritožničinih utemeljitev je sklicevanje na nedotakljivost človekovega življenja (17. člen Ustave), na pravna jamstva v kazenskem postopku (29. člen), pravico do osebnega dostojanstva (34. člen), nedotakljivost človekove zasebnosti (35. člen), nedotakljivost stanovanja (36.člen), in svobodno izražanje misli (39. člen Ustave) že na prvi pogled neutemeljeno. Teh pravic ji izpodbijana sodna sklepa očitno nista kršila.

5.Pravico do pritožbe (25. člen Ustave) je pritožnica uporabila s tem, ko se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila.

6.Kršitev pravice do enakega sodnega varstva pritožnica sicer zatrjuje, a je ne utemeljuje. Ta pravica bi lahko bila kršena tudi s tem, da bi sodišči v obravnavanem primeru uporabili materialno pravo v škodo pritožnice drugače kot je sicer sodna praksa ali da bi pritožnico prikrajšali za katero od pravic, ki jih ima po zakonu kot stranka v postopku. Takih kršitev pa pritožnica ne navede in ne dokazuje. Zgolj posplošeno izražen oziroma nakazan dvom o nepristranosti in poštenosti sodišč še ne more biti argument o kršitvi pravice do enakega sodnega varstva.

7.To velja tudi za zatrjevanje o kršitvi pravice do zasebne lastnine. Ne glede na pravilnost sodne odločitve, ki, kot je že zapisano, sama po sebi ne more biti predmet ustavne pritožbe, sodišče z odločitvijo samo ni moglo pritožnici kršiti te človekove pravice. Kako pa bi v obravnavanem primeru do take kršitve vendarle prišlo, pritožnica ne navaja, ne pojasnjuje in ne dokazuje.

8.Očitno je torej, da kršitev, ki jih pritožnica pavšalno zatrjuje, ni bilo. Pritožbe v tem delu zato ni bilo mogoče sprejeti.

9.Ustavna pritožba zoper sklep z dne 4. 10. 2001 pa je preuranjena: po prvem odstavku 51. člena ZUstS je ustavna pritožba dopustna šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva; zoper izpodbijani sklep je imela pritožnica še pritožbo.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senatadr. Lojze Ude