Jedro

Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišče I. stopnje v obrestnem delu spremeni tako, da začnejo zakonske zamudne obresti od zneska 8.529,82 EUR teči od dne 17. 03. 2011 dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora predlagateljica plačati nasprotnemu udeležencu za razlaščeno nepremičnino, parc. št. 815/33 k.o. M., njiva v izmeri 119 m2 in neplodno 500 m2, odškodnino v znesku 8.529,82 EUR, v roku 30 dni z zakonskimi zamudnim obrestmi od 31. 07 2010 dalje do plačila.

2. Zoper sklep se je v delu, ki se nanaša na začetek teka zamudnih obresti pritožila predlagateljica, in sicer iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se v tem delu navedeni sklep spremeni tako, da bi začele zakonske zamudne obresti teči po preteku izpolnitvenega roka, določenega za izplačilo odškodnine, ki bi začel teči od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Pritožnica navaja, da z dnem 31. 07. 2010 še ni prišla v zamudo v zvezi z izpolnitvijo denarne terjatve, saj nasprotni udeleženec ni pozval predlagateljice za določitev in izplačilo odškodnine v njegovo korist, ravno tako pa ni zahteval plačila zamudnih obresti.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene kršitve določb pravdnega postopka. Utemeljeno pa pritožnica sodišču prve stopnje očita zmotno uporabo materialnega prava glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska odškodnine, zato je pritožba utemeljena. Sodišče prva stopnje je začetek teka zakonskih zamudnih obresti vezalo na dan, ko je bilo izdelano izvedensko mnenje. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da gre za nečisto terjatev, ki zapade takrat, ko je znan njen obseg, torej najkasneje z dnem izdelave izvedenskega mnenja, to je dne 31. 07. 2010. Stališče sodišča prve stopnje ni pravilno. Tek zakonskih zamudnih obresti je namreč lahko odvisen le od trenutka zamude. Ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1), kot temeljni predpis na podlagi katerega je temeljila odločitev sodišča prve stopnje o določitvi odškodnine, nima določb o plačilu obresti, se uporabljajo določbe splošnega predpisa, torej Obligacijskega zakonika. Obligacijski zakonik v 299. členu določa, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev, sicer pa pride v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni obveznost. V predmetni zadevi rok za izpolnitev obveznosti ni bil določen, ravno tako pa tudi upnik, torej nasprotni udeleženec, ni pozval dolžnika, torej predlagateljico, na izplačilo odškodnine, ki mu pripada zaradi razlastitve zemljišča. Nasprotni udeleženec je namreč v predmetni zadevi ostal popolnoma pasiven. Zato predlagateljica ni mogla priti v zamudo z dnem izdelave izvedenskega mnenja. Stališče sodišča prve stopnje, da se je predlagateljica z višino obveznosti seznanila z dnem izdelave izvedenskega mnenja, je napačno. Tega dne se je namreč z izvedenskim mnenjem seznanilo zgolj sodišče, predlagateljica pa šele z dnem, ko ga je prejela. Vendar pa tudi takrat predlagateljica še ni mogla priti v zamudo, saj sploh še ni bil znan obseg njene obveznosti. Šele od odločitve sodišča prve stopnje je bilo namreč odvisno, kakšna bo dejansko višina odškodnine za razlaščeno zemljišče. Po prejemu sklepa sodišča prve stopnje pa ima predlagatelj 15 dnevni rok za izpolnitev obveznosti, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča. Predlagateljica je sklep sodišča prve stopnje prejela 01. 03. 2011, rok za izpolnitev obveznosti pa je pretekel 16. 03. 2011. To pomeni, da je prišla predlagateljica v zamudo šele 17. 03. 2011 in od takrat naprej nasprotnemu udeležencu tudi pripadajo zamudne obresti, vse do plačila. Namen zamudnih obresti je namreč kaznovati dolžnika za neizpolnitev svoje obveznosti. Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Svojo obveznost, brez spornih zamudnih obresti, bi namreč predlagateljica lahko poravnala že po izdaji sklepa sodišča prve stopnje, saj sama višina ni bila sporna. Pa tudi sicer je odločitev sodišča druge stopnje, da pripadajo nasprotnemu udeležencu zakonske zamudne obresti šele od poteka izpolnitvenega roka določenega za plačilo odškodnine, ki teče od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, v skladu z ustaljeno sodno prakso.

6. Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim odstavkom 351. člena Zakona o pravdnem postopku spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da mora predlagateljica plačati nasprotnemu udeležencu zakonski zamudne obresti, ki tečejo od dne 17. 03. 2011 dalje do plačila in ne že od 31. 07. 2010 kot je določilo prvo sodišče.