Jedro

Sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v tretji alineji II. točke izreka spremeni tako, da se znesek 407,00 EUR nadomesti z zneskom 844,60 EUR in v V. točki izreka znesek 4.828,20 EUR z zneskom 4.917,65 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sodba v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti 25,66 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku toka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo plača 14.603,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2016 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 11.550,00 EUR od 25. 4. 2016 do 30. 6. 2016 (I. točka izreka), iz naslova premoženjske škode 1.814,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.050,00 EUR od 10. 7. 2018 do plačila, od zneska 357,61 EUR od 2. 9. 2016 do plačila in od zneska 407,00 EUR od 25. 4. 2016 do plačila (II. točka izreka), višji tožbeni zahtevek pa zavrnilo (IV. točka izreka). Zaradi umika tožbe za 11.550,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2016 je postopek s sklepom v tem delu ustavilo (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki plačati 4.828,20 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje (V. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik), ki uvodoma uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba ni bila vročena v skladu s 142. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ampak z navadno pošiljko, s čimer je kršena tožnikova možnost obravnavanja pred sodiščem v zvezi z vložitvijo pravočasne pritožbe. Nadalje pritožba očita napačno uporabo materialnega prava, ker je sodišče prisodilo za telesne bolečine in neugodnosti znesek 10.000,00 EUR, za strah 1.500,00 EUR in za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 15.000,00 EUR, namesto zahtevanih 20.000,00 EUR, 3.000,00 EUR in 20.000,00 EUR. Premalo je vrednoteno dejstvo, da je tožnik utrpel izpah velikega sklepa (rame), ki predstavlja hudo telesno poškodbo in je terjalo kompleksno in dolgotrajno zdravljenje, ki je bilo povezano s premalo upoštevanimi bolečinskimi obdobji in neugodnostmi. Tožnik je utrpel tudi udarnino nosu in obraza, zaradi česar je bil primoran prestajati telesne bolečine na več delih telesa. Zdravljenje je potekalo v dveh delih. Trpel je številne neugodnosti, moral je nositi opornico, prejel je dvakrat splošno anestezijo, glede katere je splošno znano dejstvo, da lahko pride do določenih kognitivnih motenj, motenj koncentracije in spomina. Dvakrat je bil na zdravljenju v zdravilišču za 14 dni, v tem času izvzet z domačega okolja, kar je bilo za tožnika neugodno. Pri odmeri odškodnine za strah je premalo vrednoteno dejstvo, da je zdravljenje tožnika trajalo vsaj leto in sedem mesecev in da je bil izid zdravljenja znan šele po opravljanem operativnem posegu 17. 11. 2015. Prenizko je bil vrednoten tudi primarni strah. Tudi odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je prenizka. Zaradi omejene gibljivosti leve rame, zmanjšane mišične mase in zmanjšanje moči levega ramenskega obroča tožnik ne more opravljati fizičnega dela, ne more se več ukvarjati s športom, zmanjšano je zmožen za vožnjo z avtomobilom, ne more opravljati del doma in pri hiši, s težavo se obleče in so njegove življenjske aktivnosti zmanjšane za polovico. Neutemeljeno je bil zavrnjen tudi zahtevek za odškodnino iz naslova stroškov prevoza, in sicer za nadaljnji znesek 437,60 EUR s pripadajočimi obrestmi. Tožnik je skupno opravil 2380 kilometrov in ne le 1100, kot je napačno izračunalo sodišče. Tudi stroški postopka so napačno odmerjeni. Ni res, da je bil tožnikov uspeh v pravdi 50 %, saj je toženka uveljavljala tožnikovo sokrivdo za nastali škodni dogodek in je večina opravil pred sodiščem prve stopnje potekala zaradi ugotavljanja odgovornosti. Tožnik je glede temelja odškodninske odgovornosti v celoti uspel, zato bi moralo naslovno sodišče pri odmeri stroškov upoštevati, da sta bila sporna tako temelj in višina in je tožnik po temelju uspel v celoti in po višini z nadaljnjimi 56 %, zato je tožnikov dosedanji uspeh 78 %.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Ker je tožnik vložil pravočasno pritožbo zoper sodbo, je evidentno, da očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne glede na to, kako je bila sodba vročena njegovi pooblaščenki, ne more biti utemeljen.

6. V tej pravdi tožnik zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 7. 4. 2014. Tožnik je tega dne pri smučanju na smučišču A.1 naletel na kamen, zaradi katerega je padel na levo ramo in levo stran obraza. O temelju odškodninske odgovornosti je bilo pravnomočno odločeno z vmesno sodbo z dne 6. 6. 2017. 7. Po določbi prvega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pripada oškodovancu za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo2, pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi, če premoženjske škode ni. Pri odločanju o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo sodišče upošteva pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena OZ)3. 8. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje z odmero denarne odškodnine za tožnikove telesne bolečine v višini 10.000,00 EUR, za strah v višini 1.500 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 15.000 EUR pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine iz 179. člena OZ. Pritožnik brez sklicevanja na podobne zadeve le na splošno trdi, da je prisojena odškodnina za vse vrste škode prenizka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotovljena dejstva „premalo vrednotilo“. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen.

9. Na podlagi dejanskih ugotovitev o trajanju in intenzivnosti telesnih bolečin (tožnik je srednje hude bolečine čutil prvi teden stalno, nato občasno; v prvih treh tednih je čutil pojemajoče srednje hude do lahke bolečine po obtolčenini; lahke do srednje bolečine so se krepile ob medicinski rehabilitaciji in po operativni stabilizaciji mehkih struktur levega ramenskega sklepa) in nevšečnostih med zdravljenjem (dvakrat slikovna diagnostika pri radiologu, globinsko CT slikanje, dvakrat artrografija, slikanje z MR, nošenje opornice za ramo, splošna anestezija in operacija rame, ambulantna fizioterapija, dvakrat dvotedensko zdravljenje v zdravilišču, jemanje zdravil proti bolečinam med hospitalizacijo v žilo, doma v obliki tablet), ki jih pritožnik ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik upravičen do 10.000 EUR denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.

10. Glede na ugotovljeno trajanje (primarni strah je trajal nekaj ur, sekundarni pa do zaključka ortopedskega operativnega zdravljenja 17. 11. 2015) in intenziteto strahu je sodišče prve stopnje odškodnino za to obliko škode odmerilo v višini 1.500 EUR, kar predstavlja pravično denarno zadoščenje v smislu 179. člena OZ.

11. Glede na ugotovljene trajne posledice poškodbe (trajno zmanjšana in boleča gibljivost v levi rami, zmanjšana mišična masa in mišična moč levega ramenskega obroča) in posledične omejitve, zaradi katerih katerih tožnik duševno trpi (ne more se več ukvarjati z rokometom in drugimi športi, bolečine ima pri držanju volana, na levi strani ne more spati in se zbuja ter postaja nervozen, omejeno je gibljiv pri hišnih in vrtnih opravilih), je sodišče prve stopnje s prisojenimi 15.000 EUR pravilno napolnilo standard pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

12. Skupni odmerjeni znesek 26.500 EUR, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, predstavlja 24,7 takratnih povprečnih neto plač (v nadaljevanju PNP). Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih4 pokaže, da je je bilo načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pravilno upoštevano. Tako odmerjena odškodnina hkrati upošteva vse individualne značilnosti tožnikove nepremoženjske škode. Ni res, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da so tožnikove življenjske aktivnosti zmanjšane za polovico5. Splošne življenjske aktivnosti so zmanjšane v lažji meri (list. št. 117).

13. Pritožba pa je utemeljena v delu, kjer pritožnik opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o premoženjski škodi iz naslova voženj na različne preglede in zdravljenja napačno seštelo6 število prevoženih kilometrov, in sicer za prevoze v SB J., SB C., Ortopedsko bolnišnico V. in na zdraviliško zdravljenje v S. ter L. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da se iz tega naslova plača še 437,60 EUR.

14. Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških postopka. Tožnik je zahteval 49.980,08 EUR odškodnine, prisojeno (z upoštevanjem med postopkom plačanih 11.550,00 EUR) je bilo 28.405,71 EUR odškodnine, kar pomeni, da je tožnikov uspeh 57%. Upoštevajoč neizpodbijano odmero pravdnih stroškov obeh strank, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje7, mora glede na uspeh tožnika v postopku in medsebojnem pobotanju toženka tožniku povrniti 4.917,65 EUR pravdnih stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča okoliščine konkretne zadeve ne narekujejo odmere stroškov ločeno po temelju in višini. O temelju tožbenega zahtevka je bilo res odločeno z vmesno sodbo, vendar temu ni bil namenjen velik del postopka in tudi znatni pravdni stroški zaradi tega niso nastali.

15. Ker je pritožnik s pritožbo delno uspel, mu mora tožena stranka povrniti sorazmeren del pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Tožniku pripada za sestavo pritožbe 750 točk po OT, kar skupaj z 22% DDV znaša 419,98 EUR. Skupaj s stroški sodne takse 567,00 EUR tožnikovi pritožbeni stroški znašajo 986,98 EUR. Glede na vrednost izpodbijanega dela (16.937,60 EUR) je tožnikov uspeh v pritožbenem postopku 2,60 %, zato mu mora toženka povrniti 25,66 EUR pritožbenih stroškov.

16. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006. 1 Katerega upravljavec je zavarovanec toženke. 2 S tem je uzakonjeno načelo individualizacije višine odškodnine, ki po ustaljeni sodni praksi od sodišča terja, da mora upoštevati stopnjo in trajanje bolečin ob izhodišču, da je vsak posameznik neponovljiva celota telesne in duševne biti, ter da zaradi tega specifično dojema telesno in duševno integriteto ter posege vanjo. 3 Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki zahteva upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. 4 II Ips 287/2005 (21 PNP; tožnik je poleg izpaha desnega ramenskega sklepa utrpel še raztrganino rotatorne mišice in odkhrnenje velikega tubertla desne nadlaktnice, bil tudi operiran, v zdravilišču 5 tednov). V zadevi II DoR 265/2015 je bilo tožnici za podobno poškodbo s primerljivimi nevšečnostmi (operacija, več RTG slikanj, imobilizacija, CT EMG...) prisojenih 20,10 PNP. Primerjaj tudi II Ips 711/2009. 5 Pritožnik se sklicuje na svoje navedbe pri osebnem pregledu pri izvedencih. 6 Tožnik je na primer zahteval za prevoze do V. „360 km v obe smeri“, sodišče prve stopnje pa je prezrlo, da zahteva povrnitev stroškov za štiri prevoze od tožnikovega prebivališča (B.) do V., torej da gre za 4 x 360 km. 7 Stroški tožnika znašajo 8.745,96 EUR, toženke pa 157,10 EUR.