Jedro

Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena DZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloga predlagatelja z dne 16. 4. 2024 za izdajo sklepov o začasni odredbi o stikih in o nadzoru nad izvajanjem starševske skrbi (točka I izreka) ter odločilo, da se odločitev o stroških pridrži za končno odločitev (točka II izreka).

2.Predlagatelj vlaga pritožbo zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Meni, da je sklep povsem neutemeljen in nezakonit ter nasprotujoč dokazom, ki jih je predlagatelj priložil predlogoma. Neobrazložen je v delu, ki se nanaša na zavrnitev predloga za nadzor nad izvajanjem starševske skrbi. Sklep ne vsebuje pravnega pouka ter ne razmejuje odločitve o predlogih za izdajo začasne odredbe. Predlagani sta dve začasni odredbi, ki si med seboj nista enaki in ki zahtevata drugačne razloge obrazložitve. Iz dokumentacije je jasno razbrati, da mati stike očeta z otrokom ne odobrava in jih omejuje oziroma povsem onemogoča. Ne želi dati številke mobilnega telefona sina, čeprav je oče do tega ter do vseh informacij o sinu upravičen. Zadnji mesec oče sploh nima več stikov, ker jih mati posredno preprečuje, čeprav bi jih bila dolžna vzpodbujati. Sodišče prezre bistvo instituta nadzora nad izvajanjem starševske skrbi, ki je namenjen, da se starša, ki omejuje in onemogoča stike z otrokom, prisili, da s tem preneha in s tem zavaruje otroka pred odtujitvijo od drugega starša. Pritožba v nadaljevanju navaja in pojasnjuje, da je CSD podal popolnoma nasprotno mnenje, kot ga je dal v predhodnem postopku. Predlagatelj je tudi predlagal, da CSD mnenje dopolni. CSD ni obrazložil zakaj je v predhodnih mnenjih navajal, da je odnos A. A. do očeta v resnici odnos mame do očeta, zakaj je navajal, da mati z otrokom manipulira. V nadaljevanju podaja svojo oceno ugotovitev in zaključkov ter kritiko mnenja CSD. Meni, da je sodišče napačno pod točko 10 mnenje CSD napačno ocenilo. CSD v mnenju ni obrazložil, zakaj meni, da mati ne ogroža odnosa med predlagateljem in sinom ter ali pomeni takšen odnos matere odtujevanje otroka, saj se ravno v tem kaže ogrožanje otroka. Sodišče spregleda, da se stiki, kot izhajajo iz aktualne sodne poravnave, ne izvajajo, da iz listinskih dokazil izhaja, da mati krši sodno poravnavo, da očetu ne želi zaupati otrokove telefonske številke in da je CSD v mnenjih v letu 2022 ugotovil, da mati odloča o vsem v zvezi z A. A. ter da so A. A. besede ter odnos do očeta v resnici posledica materinega odnosa. V nadaljevanju pritožba povzema in navaja dokazila in mnenje CSD iz leta 2022 in z njimi želi izpodbiti zaključke sodišča v izpodbijanem sklepu. Izpostavi bistvene navedbe CSD s trditvijo, da so diametralno nasprotje sedanjemu mnenju CSD. Nadalje pritožba izpostavlja, da sodišče povsem spregleda, v čem se kaže bistvena ogroženost otroka, in sicer v odtujevanju otroka od očeta s strani matere, njeno neodobravanje stikov, kot tudi iz predhodnih zapisov CSD. Mati grobo krši aktualno začasno odredbo, ki kljub temu, da omogoča ozke stike, predvideva postopno razširitev stikov, a stikov je vse manj, trenutno celo nič. Predlagatelj je vseskozi navajal, da napredka pri stikih ni, vsaj časovnega ne, ker se A. A. zelo boji, da bi ostal dlje, kot ima določeno oziroma odrejeno s strani matere. Mati vse od sklenitve sodne poravnave očetu onemogoča stike in z različnimi manevri odtujuje otroka od očeta. Neprestano govori slabe stvari o očetu, mu zabiča, da mora po uri ali dveh reči očetu, da želi domov, si na dan stika izmisli, da je otrok bolan ali da mu ni do stika, da ima praznovanje rojstnega dne ali kakšno dejavnost in mu s tem posredno preprečuje stike. Stiki z očetom se izvajajo zelo redko, zgolj dve uri pod pretvezo, da otrok dalje ne želi biti. Ne pride do nadomestitve odpadlega stika. Počitnic otrok ni preživel z očetom, kljub temu, da si počitnic z otrokom oče neizmerno želi. Mati z otrokom stalno manipulira in otrok je zaradi matere dejansko primoran odklanjati daljše stike, čeprav to izraža kot lastno voljo. Pri oblikovanju začasne odredbe za določitev nadzora starševske skrbi je predlagatelj izhajal iz največje otrokove koristi in načela najmilejšega ukrepa ter upošteval osebne značilnosti otroka in tudi njegovo mnenje, da se torej interesu otroka podredijo interesi obeh staršev. Kolikor se stiki med predlagateljem in očetom ne bodo vzpostavili vsaj v skladu s sodno poravnavo, ki v 3. in 4. alineji točke II. jasno predvideva razširitev stikov in preživljanje počitnic tudi pri očetu, bo otrok še nadalje odklonilen do očeta in obstaja velika verjetnost, da bo nastala škoda v otrokovem duševnem in telesnem zdravju. Predlagatelj meni, da stiska, ki jo otrok izraža in občasno odklanja stike, ni posledica neustreznega odnosa otroka z očetom, temveč negativnega vpliva nasprotne udeleženke na otroka, ki stikom ni naklonjena. Ker je nasprotna udeleženka zavrnila vključitev otroka v družinsko terapijo, katera je bila predlagana, in ker mati večkrat navede, da otroku ne preprečuje stika z očetom, da pa ga v stik ne bo silila, če si otrok stika ne želi, je nujno potrebno v danem primeru odločiti o nadzoru nad izvajanjem starševske skrbi, kot tudi o vključitvi otroka v družinsko terapijo. Meni, da so izpolnjeni pogoji iz 157. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), da je otrok ogrožen. S predlaganim ukrepom nadzora nad izvajanjem starševske skrbi bo nasprotni udeleženki, predlagatelju in otroku nudena strokovna pomoč družini za dom, z namenom predelave neprijetnih čustev do očeta, priprave na stike in vzpostavitve povezanosti z očetom. Otrok nujno potrebuje pomoč pri ločevanju materinih čustev do predlagatelja od svojih lastnih čustev do očeta. Predlagatelj poudarja, da A. A. ni ogrožen v domačem okolju, temveč je ogrožen njegov odnos z očetom zaradi indoktrinacije matere, kar je otroku v ogromno, nepopravljivo škodo. Potrebno je poskrbeti, da stikov ne bo doživljal kot nekaj nujnega in odstraniti ovire in poiskati rešitve. Otrok na stikih ne doživlja stiske zaradi očeta, temveč izključno zaradi pritiska mame nanj, kar je predhodno ugotovil CSD.

3.Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je v skladu s prvim in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in v zvezi s 7. in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), preizkusilo sklep sodišča prve stopnje, ki se pritožbeno izpodbija, v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni ter opravilo uradni pritožbeni preizkus. Pri tem preizkusu kršitev ni ugotovilo.

6.Med udeležencema, ki sta starša 13-letnega sina A. A., teče od 17. 4. 2024 postopek na podlagi predloga očeta za spremembo stikov in predloga za izrek ukrepa trajnega značaja - nadzora nad izvrševanjem starševske skrbi. Hkrati je oče podal tudi predlog za izdajo začasne odredbe o stikih in predlog za izdajo začasne odredbe o nadzoru nad izvrševanjem starševske skrbi in odločitev o obeh predlogih za izdajo začasnih odredb je predmet pritožbene obravnave. Ob tem sodišče druge stopnje v odgovor pritožbi navaja, da je obravnava obeh predlogov zahtevala ugotovitev ogroženosti mladoletnega sina udeležencev (pri začasni odredbi z nižjim dokaznim standardom - verjetnosti), kar pomeni zapolnitev ogroženosti kot generalne klavzule, s konkretno ugotovljenimi okoliščinami, ki se pri obeh predlogih prepletajo. Tudi odločitev o zavrnitvi začasne odredbe o nadzoru nad izvajanjem starševske skrbi je obrazložena tako, da je predlagatelj dobil odgovore na svoje bistvene navedbe ter, da je lahko ustrezno uveljavil pravno sredstvo. Upoštevati pa je potrebno, da sodišče še ni odločalo o omejitvi starševske skrbi kot o ukrepu trajnega značaja. Sodišče druge stopnje že na tem mestu poudarja, da velik del pritožbenih navedb ni bistvenih za odločitev o obeh predlogih za izdajo začasnih odredb. To še posebej velja za obsežne navedbe, da je sodišče prve stopnje prezrlo bistvo instituta nadzora nad izvajanjem starševske skrbi.

7.Pritožba z obsežnimi navedbami utemeljuje zmotno ugotovitev dejanskega stanja, pri čemer so bistvene: da je sodišče zmotno ocenilo mnenje CSD1 kot strokovno, ker mnenje ne pojasni zaključka, da mati ne ogroža odnosa med sinom in očetom, kot tudi ne ali pomeni takšen odnos odtujevanje otroka, nadalje pritožba obširno graja mnenje CSD z navedbami, da CSD ne pojasni, "zakaj je sedaj njegovo mnenje diametralno nasprotno predhodnim mnenjem2 izpred dveh let". Nadalje graja dokazno oceno SMS sporočil, ker po mnenju pritožbe "jih ni mogoče tolmačiti drugače kot omejevanje in preprečevanje stikov". Sodišče druge stopnje te očitke zavrača kot neutemeljene. Z njimi pritožba dejansko podaja svojo dokazno oceno oziroma graja dokazne zaključke sodišča prve stopnje, kar pa ni utemeljen pritožbeni razlog.

8.V postopku za izdajo začasne odredbe se odločilna dejstva ugotavljajo s stopnjo verjetnosti, ker narava urejanja razmerij zahteva hitro odločitev ter se razmerja med udeleženci v tem postopku lahko urejajo le za določen čas. Skupno dokazno oceno, ki omogoča prepričljivo presojo predlaganih razmerij med staršema in mladoletnim otrokom, zakon nalaga sodišču v rednem postopku. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožba na več mestih poudarja, da aktualna sodna poravnava nikakor ni v korist otroku ter da predvsem otroku ni v korist izpodbijani sklep sodišča. Vendar bo pravni standard največje otrokove koristi predmet obravnave v rednem postopku. V postopku odločanja o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe pa mora sodišče, kot je bilo že obrazloženo, s konkretno ugotovljenimi okoliščinami napolniti pravni standard "ogroženost otroka". Oče je ogroženost otroka zatrjeval z materinim negativnim vplivom na otroka, kateri zato občasno stike odklanja, z njenim neodobravanjem ter z občasnim preprečevanjem stikov, s čemer naj bi mati kršila sodno poravnavo, s katero sta starša dogovorila način izvajanja stikov očeta s sinom. Pri tem pritožba izpostavlja, da sta dogovorila postopno razširitev stikov, a mati ne ravna tako, kar vodi v odtujevanje otroka.

9.Sodišče prve stopnje je v postopku odločanja o obeh predlogih za izdajo začasnih odredb, izvedlo potrebne dokaze ter na podlagi njihove dovolj skrbne dokazne ocene, z verjetnostjo ugotovilo, da ni podan pogoj, da bi pred odločitvijo v rednem postopku o spremembi stikov, z začasno uredbo spremenilo pravnomočno odločitev o načinu izvajanja stikov sina z očetom3. Prav tako je imelo dovolj podlage za odločitev, da tudi v postopku izdaje ukrepa trajnega značaja ni verjetno izkazana ogroženost mladoletnega sina, kot pogoja za izdajo začasne odredbe v postopku omejitve starševske skrbi.

10.Otrokovo korist, ki je ogrožena v tolikšni meri, da z njenim zavarovanjem ni mogoče čakati, lahko sodišče zavaruje z izdajo začasne odredbe. Pogoj za izdajo začasne odredbe je, da je otrok ogrožen in da je ta ogroženost izkazana s stopnjo verjetnosti (določba 161. člena DZ). Sodišče prve stopnje je v dokazno oceno vključilo mnenje CSD z dne 14. 5. 2024, zapise povzetkov razgovorov z obema staršema z dne 30.5.2024 ter z sinom A. A. z dne 30.5.2024 in z dne 18.6.2024, številna e-poštna sporočila in poročilo osnovne šole. Izvedene dokaze je posamično dovolj natančno dokazno ocenilo ter jih povezalo v skupno dokazno oceno (točke 10 do 15 obrazložitve). Sodišče se je seznanilo tudi z listinskimi dokazi iz spisa naslovnega sodišča II N 22/2022, to je iz postopka, v katerem sta starša sklenila sodno poravnavo, pri čemer je pravilno poudarilo dokazno težo mnenja CSD z dne 14.5.2024, ki ga je pridobilo v zvezi s predlogoma za izdajo začasnih odredb (točka 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11.Sodišče se je pri odločitvi pravilno oprlo na zaključke CSD (točke 11 in 12 obrazložitve), z upoštevanjem, da se vloga in mnenje CSD približujeta položaju izvedenca v postopkih v zvezi z varstvom koristi otroka4. Pri tem ne drži pritožbeni očitek, da mnenje ni strokovno, da CSD v svojem mnenju ni podal rešitve, kako naj se odnos med očetom in sinom izboljša. Mnenje vsebuje tako izvid, to je ugotovitev dejstev, kot tudi oceno teh dejstev s stališča stroke, torej strokovno mnenje, na katerega zaključke se je sodišče utemeljeno oprlo. CSD je opravil pogovore z obema staršema, dvakrat z otrokom ter odločilna dejstva tudi strokovno ocenil. Večkrat izpostavljena kritika pritožbe, da je sodišče spregledalo, da je CSD podal popolnoma nasprotno mnenje, kot ga je podal predhodno, kjer je ugotavljal, da je odnos A. A. do očeta v resnici odnos mame do očeta, da je CSD podal mnenje mimo svojih predhodnih mnenj, da ni upošteval, da je od sodne poravnave minilo že kar dve leti in je v mnenju z dne 25. 9. 2024 ponovno zapisal, da si ne more kar čez noč vzpostaviti bolj navezujočega odnosa z očetom, na odločitev v postopku odločanja o predlogih za izdajo začasnih odredb ne morejo vplivati. Sodišče je imelo v mnenju CSD ustrezno strokovno podlago za zaključek, da ni verjetno izkazana ogroženost A. A., iz razlogov, da sin očeta zavrača in si ne želi preživljati z njim več časa, ker je pod vplivom matere, ki sina odtujuje od očeta.

12.Sodišče je skrbno dokazno ocenilo tudi SMS sporočila in ostale listinske dokaze ter na njihovi podlagi presodilo, da predlagatelj ni verjetno dokazal ravnanj, s katerimi bi mama preprečevala stike sina z očetom ter s katerimi bi negativno vplivala na odnos sina do očeta. Pri tem vrednotenju je sodišče ustrezno izpostavilo okoliščine, ki tudi po mnenju sodišča druge stopnje vplivajo na A. A. dojemanje odnosa do očeta, in ki so objektivno pogojene. A. A. v rani mladosti ni bil deležen pristne očetovske vloge, kar nedvomno otežuje njun sedanji odnos ter podaljšuje potreben čas za spremembo sinovega pozitivnega dojemanja očeta. Te okoliščine so v mnenju CSD strokovno pojasnjene.

13.Sodišče druge stopnje iz očetove pritožbe razbere njegovo veliko željo, da bi A. A. z njim vzpostavil odnos, v katerem bi si želel očetove bližine tako, da bi z njim preživel ne le nekaj ur, temveč da bi pri očetu prespal in z njim preživljal tudi del počitnic. Čeprav sodišče prve stopnje predlogom za izdajo obeh začasnih odredb ni ugodilo, se je seznanilo z vsemi argumenti predlagatelja. Upoštevati je namreč potrebno, da je sodišče dolžno v postopku izdaje začasne odredbe se omejiti le na dejstva in dokaze, s katerimi predlagatelj utemeljuje verjeten obstoj ogroženosti, medtem ko vse ostale navedbe in dokazi niso pravno relevantni za odločitev v postopku izdaje začasnih odredb.

14.Sodišče bo v nadaljnjem rednem postopku na podlagi natančne, argumentirane in razumne dokazne ocene odločilo o predlogu za izdajo ukrepa trajnega značaja ter tudi o predlogu očeta za razširitev stikov, torej o tem, ali so stiki, za kakršne se oče zavzema, tudi v sinovo največjo korist.

15.Predlagatelj ni uspel z verjetnostjo izkazati, da je začasna odredba o spremenjeni ureditvi stikov ter o omejitvi starševske skrbi nujna zaradi ogroženosti mladoletnega A. A., kakršna je v skladu z določbo 161. člena DZ potrebna za ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe.

16.Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje zaključuje, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (določba drugega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 42. člena ZNP-1).

17.Ker predlagatelj s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Mnenje CSD pod list št. 13 v spisu - Mnenje glede predloga za začasni odredbi za spremembo stikov in predloga za nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, z dne 14.5.2024.

2Sklicuje se in povzema določene zaključke mnenja CSD iz leta 2022, pridobljenega v postopku katerem sta udeleženca - starša A. A. sklenila sodno poravnavo s katero sta dogovorila način izvajanja stikov sina z očetom.

3Sodna poravnava II N 22/2022 z dne 15.11.2023, s katero so se določili zaupanje mladoletnega sina udeležencem v varstvo in vzgojo materi ter stiki očeta s sinom.

4Judikat II Ips 682/2007 z dne 8. 11. 2007.