Jedro

Meja je črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli. Za mejni spor gre takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Prijava udeležbe v nepravdni postopek je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca, zato lahko predlagatelj nekoga "prisili" v udeležbo le, v kolikor zoper njega vloži predlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje postopek za določitev meje med parcelami št. 13/5, 13/6 in 19, vse k.o. ..., last predlagatelja I.U., in med parcelami št. 13/2, 13/4 in 13/7, vse k.o. ..., last nasprotnih udeležencev J.V. in M.V., ustavilo (1. točka izreka). Zavrnilo pa je predlog za dodelitev statusa nasprotnega udeleženca Občini ... (2. točka izreka).

Zoper tako odločitev se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve procesnih določb. Izpostavlja, da je predlagal, naj sodišče vključi v postopek kot nasprotno udeleženko tudi Občino ..., ki je nesporno lastnica parc. št. 1018/2 in 1018/1, obe k.o. .... Zgolj dejstvo, da občina take udeležbe v tem postopku ni izrecno prijavila, po prepričanju pritožnika ne more biti razlog za ustavitev postopka, saj je stvar predlagatelja, da navede nasprotne udeležence bodisi v samem predlogu bodisi pozneje v postopku. Sodišče je dolžno postopati zoper vse nasprotne udeležence, njihova stvar pa je, ali, v kakšnem obsegu in kako v postopku sodelujejo. Glede na to, da je potrebno občini priznati status nasprotnega udeleženca, je nedvomno, da so vsi udeleženci mejaši in je treba vse meje urediti v tem nepravdnem postopku. Sicer pa predlagatelj tako uveljavlja, da v naravi njegovi parceli segata celo na parceli nasprotnih udeležencev J. in M.V.. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. V po izteku pritožbenega roka vloženi laični dopolnitvi pritožbe predlagatelj izpostavlja, da je občina status nasprotne udeleženke priznala že s tem, ko je v postopku za ureditev meje določila pooblaščeno geodetsko podjetje, dala odmeriti parcele nasprotnima udeležencema in poravnala vse stroške, vendar meje niso uredili v skladu z veljavnimi predpisi. Zato je občini v tem postopku potrebno določiti status nasprotnega udeleženca, sicer pa predlagatelj celo uveljavlja, da v naravi njegovi zemljišči parc. št. 13/5 in 19, obe k.o. ..., segata na zemljišče nasprotnih udeležencev J. in M.V., vmes pa poteka trasa bivše ceste, last občine. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Nasprotna udeleženca na pritožbo in njeno dopolnitev nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP ter v okviru v pritožbah uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov. V izpodbijanem sklepu je bilo tudi pravilno uporabljeno materialno pravo.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje obravnavalo predlagateljev predlog za ureditev meje med njegovimi parcelami št. 2/5, 13/5, 13/6 in 19 k.o. ... ter parcelami nasprotnih udeležencev št. 13/2, 13/4, 13/7 in 2/6 k.o. ..., ki naj jo prvostopno sodišče v skladu s predlogom uredi po močnejši pravici. Med postopkom je predlagatelj nadalje predlagal, da sodišče prve stopnje v postopek pritegne tudi občino in navajal, da nanjo razširja predlog za ureditev meje (list. št. 17 spisa). Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da je med nasprotnima udeležencema in predlagateljem nesporno, da med parc. št. 13/5, 13/6 in 19, last predlagatelja, ter parc. št. 13/2, 13/4 in 13/7, last nasprotnih udeležencev, vse k.o. ..., poteka trasa bivše ceste s parc. št. 1018/1 in 1018/2, ki je last občine, postopek za ureditev meje med temi parcelami predlagatelja in nasprotnih udeležencev ustavilo. Pravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da je meja črta, ki ločuje dve sosednji stikajoči se zemljiški parceli, ter da gre za mejni spor takrat, ko se dva mejaša prepirata o tem, ali določen pas zemljišča pripada k eni ali k drugi od dveh stikajočih se parcel. Če spornega pasu med dvema sosednjima zemljiščema ni, ne more iti za mejni spor. Lahko sicer gre v takem primeru za spor lastninskopravne narave, katerega pa ni mogoče reševati v nepravdnem postopku, ampak v pravdnem, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ko je postopek za ureditev meje med zgoraj navedenimi parcelami predlagatelja in naspotnih udeležencev, med katerimi poteka občinska cesta in zato niso sosednje, v skladu s 17. členom ZNP ustavilo. Povsem sprejemljiva je tudi nadaljnja prvostopna odločitev, da bo obravnavani nepravdni postopek za ureditev meje nadaljevalo le glede tistih dveh parcel predlagatelja in nasprotnih udeležencev, ki sta dejansko sosednji (parc. št. 2/5 predlagatelja in parc. št. 2/6 nasprotnih udeležencev).

Predlagatelj v svoji pritožbi in po preteku pritožbenega roka vloženi dopolnitvi pritožbe (ki pa jo je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 33. člena ZNP vendarle upoštevalo) izrecno niti ne graja odločitve o ustavitvi nepravdnega postopka v zgoraj opisanem delu, temveč se prvenstveno osredotoča na grajo prvostopne odločitve o zavrnitvi njegovega predloga za dodelitev statusa nasprotnega udeleženca občini. V skladu s prvim odstavkom 19. člena ZNP so udeleženci v nepravdnem postopku poleg predlagatelja postopka tudi oseba, proti kateri je predlog vložen (le-to zakon imenuje nasprotni udeleženec) in oseba, glede katere se vodi postopek (vse navedeno so formalni udeleženci nepravdnega postopka). V nepravdnem postopku pa je udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet (gre za materialne udeležence). Nasprotni udeleženec je torej v skladu z ZNP formalni udeleženec - oseba, proti kateri je predlog vložen; svoj status nasprotni udeleženec pridobi s tem, ko predlagatelj nepravdnega postopka zoper njega vloži predlog.

V obravnavani zadevi ni mogoče spregledati, da je predlagatelj predlagal ureditev meje med svojimi parcelami in parcelami nasprotnih udeležencev J. in M.V., ki so bile podrobneje navedene že zgoraj. Kljub priznavanju, da med njegovimi nepremičninami parc. št. 13/5, 13/6 in 19 ter nepremičninami parc. št. 13/2, 13/4 in 13/7, last nasprotnih udeležencev, poteka pot parc. št. 1018/2 in 1018/1, last občine, predlagatelj svojega predloga ni razširil v smislu zahteve, da naj bi se meja uredila tudi med konkretno določenimi parcelami v njegovi lasti in to potjo v lasti občine. Predlagal je zgolj pritegnitev občine v postopek, v katerem se je urejala meja med njegovimi nepremičninami in nepremičninami nasprotnih udeležencev J. in M.V.. Ker torej zoper občino predlog za ureditev meje med konkretno določenimi njenimi in predlagateljevimi parcelami ni bil vložen, občina v obravnavani nepravdni zadevi ne more nastopati kot nasprotni udeleženec. Občini bi sicer bilo mogoče priznati status (formalnega) udeleženca v nepravdnem postopku, vendar le, v kolikor bi le-ta sama menila, da utegne biti s sodno odločbo v postopku za ureditev meje med nepremičninami predlagatelja in zgoraj navedenima nasprotnima udeležencema prizadet njen interes, in bi v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZNP na naroku ali s pisno vlogo prijavila svojo udeležbo. Prijava udeležbe pa je stvar svobodne odločitve potencialnega formalnega udeleženca (ki pa je že materialni udeleženec, ker utegne sodna odločba v nepravdnem postopku prizadeti njegov pravni interes ne glede na to, ali bo le-ta v postopku sodeloval kot formalni udeleženec ali ne). Za prijavo udeležbe se v obravnavani zadevi občina ni odločila. Predlagatelj lahko torej nekoga "prisili" v udeležbo v nepravdnem postopku le, v kolikor v nepravdnem postopku zoper njega vloži predlog (v konkretni zadevi predlog za ureditev meje med nepremičninami predlagatelja in nepremičninami v lasti občine), tak predlog pa v konkretnem primeru zoper občino ni bil vložen.

Sodišče prve stopnje je zato "predlog za dodelitev statusa nasprotnega udeleženca" občini utemeljeno zavrnilo. Upoštevaje zgoraj opisano pravilno ustavitev postopka za določitev meje med parcelami predlagatelja in nasprotnih udeležencev, ki v naravi niso sosednja zemljišča, ker med njimi poteka občinska pot, ter nadaljevanje postopka za ureditev meje zgolj med tistimi nepremičninami istih udeležencev, pri katerih gre za sosednja zemljišča (in pri katerih meja z občinsko cesto upoštevaje navedbe predlagatelja ni sporna - obrazložitev prvostopnega sklepa na straneh 2 in 3), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tudi v nadaljnjem postopku pravni interes občine ne bo prizadet. Sicer pa občina tudi svoje udeležbe v nadaljnjem postopku ni prijavila (20. člen ZNP). Sprejemljivo je tudi prvostopno razlogovanje, da se z odločitvijo, ki jo je sprejelo prvostopno sodišče, predlagatelju vendarle ne odvzema možnosti sodne ureditve meje med njegovimi parcelami in parcelami, ki so v lasti občine, vendar pa bo moral predlagatelj, v kolikor meni, da je ta meja sporna, sprožiti postopek za ureditev meje med temi parcelami. Ob tem sodišče druge stopnje le še dodaja, da je potrebno v vsakem primeru posebej ugotoviti, ali gre med udeleženci postopka za ureditev meje sploh za spor o poteku meje ali pa gre med njimi morebiti za spor o lastništvu na določeni površini zemljišča na temelju posebnega pravnega naslova (npr. priposestvovanja ali gradnje). Tudi v takem primeru lahko sicer v končni fazi pride do spremembe meje, vendar pa po izpeljani lastninski pravdi, ki je sodišče ne more obravnavati v nepravdnem, ampak v pravdnem postopku. Opisano naj predlagatelj upošteva pri morebitni odločitvi za vložitev predloga za ureditev meje zoper občino.

Vse navedeno je v skladu z 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa v celoti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih predlagatelj ni priglasil (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s s prvim odstavkom 163. člena istega zakona in 37. členom ZNP).