Jedro

Pri obdolženki obstoji ponovitvena nevarnost, saj je dejavnost, ki se ji očita kot kriminalna, opravljala vse od leta 2010, kar kaže na utečeno in dobro organizirano delovanje ter izkoriščanje socialne in ekonomske stiske deklet, ki so se na ta način udinjale prostituciji ter je tako pridobivala denarna sredstva za svoje potrebe, ko je polovico zneska, ki ga je za prostitucijo plačala stranka, pripadel njej. Obdolženka je sicer brezposelna in brez premoženja, kar omogoča sklepanje, da ji je ta vir zaslužka pomenil njeno osnovno dejavnost za preživljanje.

Izrek

Zoper obdolženo B. C. se podaljša pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku do vključno dne 25. 7. 2015 do 14.16 ure.

Obrazložitev

1. Zoper obdolženo B. C. je bil s sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani X Kpd 11586/2015 z dne 30. 4. 2015 uvedena preiskava zaradi kaznivih dejanj po drugem v zvezi prvim odstavkom 113. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zoper obdolženko je bil s sklepom istega sodišča z dne 28. 3. 2015 odrejen pripor iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki je bil podaljšan s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Ks 11586/2015 z dne 24. 4. 2015 do 25. 6. 2015 do 14.16 ure.

2. Okrožni državni tožilec je dne 3. 6. 2015 predlagal podaljšanje pripora iz istih pripornih razlogov, iz katerih je bil odrejen in kasneje podaljšan, in sicer do 25. 9. 2015 do 14.16 ure. Iz predloga izhaja, da državni tožilec pričakuje, da se v preiskavi, na podlagi poslanega zaprosila za mednarodno pravno pomoč madžarskim pravosodnim organom, opravi zaslišanje devetih prič, in sicer K. R., Z. H., Z. S., M. O., N. T., M. K., E. H., K. O. in B. Č. ter soobdolženega P. O. Poleg tega se pričakuje še pridobitev od PU Ljubljana analize finančnega poročila, analize zasežene dokumentacije ter zaseženih predmetov (mobilni telefoni, računalniki, bančni podatki). Od madžarskih pravosodnih organov je državno tožilstvo že prejelo določene podatke, za katere je treba preskrbeti prevod in jih analizirati. Državni tožilec predlaga še dodatnih petnajst dni po prejemu spisa po opravljeni preiskavi, da sestavi in vloži obtožnico. Sicer se sklicuje na iste oziroma enake razloge, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora pri obdolženki; glede ponovitvene nevarnosti pa meni, da je ta izkazana v trajanju kriminalne dejavnosti in postopku pridobivanja – novačenja deklet za prostitucijo, kar je bilo prekinjeno le zaradi intervencije policije. Na ponovitveno nevarnost naj bi kazal sam obseg kriminalne dejavnosti, premoženjsko stanje obdolženke, dejstvo, da se je dejavnost izvajala preko najetih stanovanj, kar vse naj bi kazalo, da je le s priporom mogoče preprečiti ponovitveno nevarnost. Ukrep pripora naj bi bil neogibno potreben zaradi uspešne izvedbe kazenskega postopka in zagotovitve obdolženkine navzočnosti v postopku, kot tudi zaradi varnosti ljudi – to je deklet, oškodovank, ki so bile žrtve izkoriščanja prostitucije, brez vsakršne zdravstvene, socialne in delovne varnosti. Izkazana naj bi bila še vedno tudi sorazmernost takega ukrepa.

3. V predložitvenem poročilu z dne 11. 6. 2015 je preiskovalna sodnica navedla, katere priče so bile doslej zaslišane v preiskavi ter da bo treba zaslišati še devet oškodovank, državljank Republike Madžarske, ki tam tudi prebivajo ter obdolženega P. O., zoper katerega je tudi že uvedena preiskava, a se vabilu sodišča na zaslišanje ni odzval. Za ta zaslišanja, ki naj bi bila opravljena na podlagi že poslanega zaprosila za mednarodno pravno pomoč, se predvideva izvedba preko video konferenc v terminu od 29. junija ter v juliju 2015. 4. Preiskovalna sodnica je predlog za podaljšanje pripora predložila obdolženki in njeni zagovornici. V odgovoru na predlog je zagovornica oporekala pravilnosti pravne opredelitve obdolženki očitanega dejanja, izpostavila, da obdolženka ni ponovitveno nevarna, saj doslej še ni bila kaznovana in ji ni mogoče očitati konkretne ponovitvene nevarnosti. V Prekmurju ima brata, ki z družino obdeluje kmetijo in bi mu bila obdolženkina namestitev pri njemu dobrodošla, saj bi pomagala pri delu.

5. V skladu z določbo drugega odstavka 205. člena ZKP sme senat Vrhovnega sodišča, če zoper obdolženca teče postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pripor podaljšati še za tri mesece. Za kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora od treh do petnajst let, za kaznivo dejanje po prvem odstavku istega člena pa kazen zapora od enega do desetih let in je torej formalni pogoj za podaljšanje pripora podan.

6. Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi oziroma podaljšanju pred nižjimi sodišči. Ta obsega presojo, ali so še podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP in c) neogibnost pripora za postopek ali varnost ljudi.

7. Obstoj utemeljenega suma, da je obdolženka storila očitano ji kaznivo dejanje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 113. člena KZ-1, je bil obrazložen že v sklepu o odreditvi pripora ter naknadno še ugotovljen v sklepu o uvedbi preiskave z dne 30. 4. 2015, doslej izvedeni dokazi v preiskavi pa ga niso v ničemer omajali, na kar kaže tudi že sedaj izražena namera državnega tožilca, da bo v zadevi vložil obtožnico.

8. Pritrditi je treba okrožnemu državnemu tožilcu, da so še vedno podane okoliščine, ki so narekovale odreditev in podaljšanje pripora obdolženki in da so dovolj tehtne, da opravičujejo še njegovo nadaljnje podaljšanje. Vrhovno sodišče se pri presoji obstoja pripornih razlogov strinja z oceno okrožnega državnega tožilca, da pri obdolženki obstoji ponovitvena nevarnost, saj je dejavnost, ki se ji očita kot kriminalna, opravljala vse od leta 2010, kar kaže na utečeno in dobro organizirano delovanje ter izkoriščanje socialne in ekonomske stiske deklet, ki so se na ta način udinjale prostituciji ter je tako pridobivala denarna sredstva za svoje potrebe, ko je polovico zneska, ki ga je za prostitucijo plačala stranka, pripadel njej. Obdolženka je sicer brezposelna in brez premoženja, kar omogoča sklepanje, da ji je ta vir zaslužka pomenil njeno osnovno dejavnost za preživljanje. Obdolženka je v zagovoru svoje ravnanje sicer priznala, hkrati pa navedla, da je bilo sodelovanje deklet pri prostituciji prostovoljno in na podlagi medsebojnega sporazuma, kar pa zanjo ne more pomeniti ekskulpacijskega razloga. O teh okoliščinah in načinu izvajanja te dejavnosti pa se bo dejansko stanje še razčiščevalo v nadaljnjem teku preiskave, ko se pričakuje izvedba načrtovanega zaslišanja teh deklet, državljank Republike Madžarske, v prihodnjem mesecu dni. Na ponovitveno nevarnost kažejo tudi okoliščine, da je obdolženka za to dejavnost najemala stanovanja v naši državi, kot tudi, da je imela vzpostavljeno delovanje prevozov deklet iz Madžarske, kot tudi po Sloveniji. Tako utečeno dejavnost bi obdolženka v primeru izpustitve na prostost očitno z lahkoto nadaljevala oziroma ponovno vzpostavila. Zaradi navedenih razlogov je torej izkazan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

9. Upoštevaje značilnosti dejavnosti prostitucije, ko so bila dekleta, ki so jo v tem primeru izvajale, brez vsakršnega zdravstvenega nadzora, primorane izvrševati spolne usluge več ur dnevno, po urniku, ki jim ga je določala obdolženka, je očitno, da se je na ta način ogrožalo zdravje teh deklet, oškodovank. Hkrati je šlo vsekakor za rizično skupino oseb za spolno prenosljive bolezni, kot je bilo zapisano že v predhodnem sklepu o podaljšanju pripora z dne 24. 4. 2015. Ti razlogi nedvomno upravičujejo zaključek o neogibni potrebnosti nadaljnjega podaljšanja pripora.

10. Glede na predlog za podaljšanje pripora in upoštevaje predložitveno poročilo preiskovalne sodnice, je očitno, da se bodo omenjena zaslišanja deklet v Republiki Madžarski izvedla v prihodnjem mesecu, medtem ko bo ostale (sicer v predlogu nekonkretizirane) analize dokumentacije državni tožilec lahko izvedel spotoma ter se tudi pripravil na odločitev glede vložitve obtožnice.

11. Podane so torej subjektivne in objektivne okoliščine, ki narekujejo podaljšanje pripora obdolženki in izkazujejo njegovo neogibnost. Hkrati pa je pripor v tem primeru tudi sorazmeren ukrep stopnji nevarnosti ponavljanja in teži obravnavanih kaznivih dejanj na eni strani ter nadaljnjemu posegu v svobodo obdolženke na drugi strani. Zaradi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče presodilo, da je nadaljnje podaljšanje pripora edini primeren in nujen ukrep za odvrnitev nevarnosti ponovitve istovrstnih kaznivih dejanj in je bilo odločeno v prid predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, vendar ne za tri mesece, kot je bilo predlagano, temveč za nadaljnji mesec dni, to je do 25. 7. 2015 do 14.16 ure. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je to zadosten rok, da se izvedejo predlagana zaslišanja prič in soobdolženega, preuči zadevo in odloči o vložitvi obtožnice oziroma o nadaljnjem postopku; če pa bi zaradi objektivnih okoliščin to ne bilo izvedljivo, bo imel državni tožilec še vedno možnost, da ponovno in tehtno utemelji razloge za morebitno nadaljnje podaljšanje pripora, tudi z razlogi za še vedno obstoječo realno ponovitveno nevarnost pri obdolženki.