Jedro

Prvostopno sodišče je, ko je izdalo sklep o odmeri sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker pred tem ni odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je na podlagi 1. odst. 27. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. RS, št. 1-1/90, 14/91, 38/96 in 20/98) izdalo odločbo o odmeri takse in sicer je sklenilo, da mora tožnik plačati sodno takso za revizijo v znesku 292.400,00 SIT. Proti temu sklepu se pritožuje tožnik in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. ZPP. V pritožbi navaja, da je v sodbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 279/97 z dne 11.2.1998 na strani 2 v zadnjem odstavku zapisano: "Tožnik je tudi predlagal, da se ga oprosti plačila taks v revizijskem postopku." Na strani 6, zadnji odstavek, zadnji stavek iste sodbe je zapisano: "Odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa je v skladu s 1. odst. 173. čl. ZPP pridržano sodišču prve stopnje." Sodišče prve stopnje je predlog tožnika, kakor tudi napotilo Vrhovnega sodišča spregledalo in o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni odločilo. Sodišče naj ob odločanju upošteva, da je bila zaradi "odvetniške afere" tožniku onemogočena eksistenca v Mariboru in je po enajstih letih pregnanstva zamenjal sedež odvetniške pisarne osemkrat, da so po vrnitvi v Maribor tožniku z intrigami in maščevanji "zakuhali" notarsko afero in da, ko je tožnik iz Maribora odhajal, je bilo v njem 25 odvetnikov, vrnil se je oblaten po enajstih letih kot 76. odvetnik. Tožnik prilaga zadnjo odločbo o dohodnini z dne 2.2.2000 in pripominja, da mora skrbeti za šestčlansko družino, mlajši sin boluje za rakom. Pritožba je utemeljena. S svojimi pritožbenimi trditvami tožnik smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zatrjuje, da je prvostopno sodišče izdalo sklep o odmeri sodne takse, ne da bi predhodno odločilo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Iz spisa je razvidno, da je tožnik v pritožbi zoper sodbo (list. št. 245 in 246) in v reviziji (list. št. 271) predlagal, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je po 1. odst. 173. čl. ZPP pridržano sodišču prve stopnje. To o predlogu ni odločilo, kot pravilno navaja pritožba. Ker je ob morebitni oprostitvi plačila sodnih taks (172. in 173. čl. ZPP) izdaja odločbe o odmeri takse v smislu 27. čl. ZST brezpredmetna, je prvostopno sodišče ob izdaji izpodbijanega sklepa zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stranje. Oprostitev ali neoprostitev plačila sodnih taks je v konkretnem primeru mogoče šteti kot predhodno vprašanje za odločanje o odmeri sodne takse, torej za določitev njene višine. Predhodno vprašanje pa ima v zgradbi sodne odločbe značaj dejanske ugotovitve. Zaključiti je torej, da je prvostopno sodišče, ko je izdalo izpodbijani sklep o odmeri sodne takse, pred tem pa ni odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stranje. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 380. čl. ZPP).