Jedro

Iz ugovornih navedb tožnice nesporno izhaja, da v ugovoru zoper Odredbo ni podala ugovorov glede predmetnih 2.757 delnic z oznako C., ki jih je odsvojila 10. 6. 2019 in v zvezi z njimi tudi ni predlagala nobenih dokazov. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

Izrek

I. Tožba zoper odločbo o ugovoru Banke Slovenije 0.05.0.7-12/2019-86, ref. oznaka. PBH-24.50-004/19-02 z dne 5. 8. 2019 v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajateljlice družbe D., d.d., z oznako C., ki jih je tožeča stranka odsvojila 10. 6. 2019, se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo o ugovoru z dne 5. 8. 2019 (v nadaljevanju Odločba) je svet Banke Slovenije (v nadaljevanju tudi toženka) med drugim zavrnil tožničin ugovor zoper Odredbo o odsvojitvi delnic PBH-24.50-004/19-01 z dne 29. 5. 2019, v nadaljevanju Odredba (točka 1 izreka). Ugovor A.A. zoper Odredbo je zavrgla (točka 2 izreka). V skladu s 343. členom Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan-2) je rok za odpravo kršitev, določen z Odredbo, toženka podaljšala za čas od vložitve ugovora do vročitve Odločbe (točka 3 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane Odločbe izhaja, da je toženka z Odredbo ugotovila, da je družba B., Švica imetnica 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah D. d.d., (v nadaljevanju hranilnica), družba E. d.o.o., Ljubljana je imetnica 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, družba F. d.o.o., Ljubljana je imetnica 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, družba G. d.o.o., Ljubljana je imetnica 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, H.H. je imetnik 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, I.I. je imetnik 11.502 delnic z oznako C., kar predstavlja 9,93 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, družba J. d.o.o., je imetnica 11.400 delnic z oznako ., kar predstavlja 9,62 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice in družba K. d.o.o., je imetnica 1.865 delnic z oznako C., kar predstavlja 1,61 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice. Navedeni subjekti so na dan 27. 5. 2019 skupaj imetniki 82.007 rednih imenskih delnic z oznako C. oziroma 70,78 % deleža v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice. Toženka tudi ugotavlja, da so navedeni subjekti imetniki delnic z oznako C. v svojem imenu in za račun družbe B., Švica. Slednja za 70,78 % delež v kapitalu in glasovalnih pravicah hranilnice, pred pridobitvijo tega deleža ni pridobila dovoljenja Banke Slovenije v skladu s prvim odstavkom 60. člena ZBan-2, zato je neupravičena imetnica tega deleža, kot to določa 73. člen ZBan-2 in iz delnic, ki jih ima v nasprotju z ZBan-2 nima glasovalnih pravic. Ker družba B., Švica in v povezavi z njo preostali predhodno navedeni subjekti, pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v hranilnici oz. v roku najkasneje enega meseca po pridobitvi kvalificiranega deleža, niso vložili zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, morajo v skladu s prvim odstavkom 267. člena ZBan-2 v roku 4 mesecev odsvojiti vse delnice, ki jih imajo v nasprotju z ZBan-2 in v skladu z 268. členom ZBan-2 toženki o tem predložiti poročilo o odsvojitvi ter dokaze o odsvojitvi. V skladu z 277. členom ZBan-2 se na spletnih straneh toženke po dokončnosti postopka javno objavijo informacije v zvezi s tem ukrepom nadzora. Tožnica je pravočasno vložila ugovor zoper Odredbo, ki ga je toženka z izpodbijano Odločbo zavrnila.

3. Tožnica v tožbi zoper Odločbo v zvezi z Odredbo sodišču predlaga, naj oba izpodbijana akt v delu, ki se nanašata na tožnico, odpravi in postopek ustavi oz. podrejeno, da izpodbijana akta v delu, ki se nanašata na tožnico odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek. Priglaša pa tudi stroške postopka. Uvodoma povzema vsebino Odredbe in meni, da sta tako Odredba, kot tudi Odločba nepravilni in nezakoniti. Tožnica je vse okoliščine, na katerih toženka utemeljuje Odločbo prerekala že v ugovoru zoper Odredbo, v predmetni tožbi pa jih podrobneje pojasnjuje. Glede povezanosti z družbo B., Švica pojasnjuje na stani 3 tožbe, glede okoliščin posla na straneh 3 in 4 tožbe, glede cene delnic z oznako C. na straneh 5 do 7 tožbe, glede pričakovanega kapitalskega dobička na strani 7 tožbe, glede finančne zmožnosti za nakup delnic z oznako C. na strani 8 tožbe, glede izvršitve Odredbe in glede bistvenih kršitev določb postopka pa na strani 10 tožbe.

4. Upravno sodišče RS je s sklepom in sodbo I U 1366/2019-12 z dne 14. 1. 2020 tožničino tožbo zoper izpodbijano Odločbo zavrnilo. V delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajateljice družbe D., d.d., z oznako C., ki jih je tožeča stranka odsvojila 10. 6. 2019, pa je sodišče tožbo s sklepom zavrglo. Vrhovno sodišče RS je 18. 5. 2010 s sklepom I Up 64/2020 predhodno naveden sklep Upravnega sodišča RS o zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajateljice družbe D., d.d., z oznako C., ki jih je tožeča stranka odsvojila 10. 6. 2019, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje. Upravno sodišče RS je v novem sojenju 9. 6. 2020 sprejelo sklep I U 605/2020, s katerim je tožbo tožnice zoper izpodbijano Odločbo v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019 ponovno zavrglo, ker je menilo, da tožnica v tem delu ni izkazala neposrednega pravnega interesa za upravni spor. Vrhovno sodišče RS je 15. 9. 2020 s sklepom I Up 100/2020 (v nadaljevanju sklep VS) tožničini pritožbi ugodilo in sklep Upravnega sodišča RS I U 605/2020 z dne 9. 6. 2020 razveljavilo ter zadevo ponovno vrnilo Upravnemu sodišču RS v novo sojenje pred drugim senatom saj je menilo, da ima tožnica pravni interes med drugim tudi zato, ker Banka Slovenije po dokončnosti postopka nadzora javno objavi informacije o kršitvi.

5. Sodišče je v skladu z napotki iz sklepa VS v postopku vpogledalo v listine upravnega spisa in listine, ki jih je tožnica predložila k tožbi ter v zadevi v delu, na katerega se nanaša razveljavljeni sklep Upravnega sodišča RS I U 605/2020 z dne 9. 6. 2020, to je v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019, vsebinsko odločalo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet vsebinske presoje v tem upravnem sporu je presoja zakonitosti izpodbijane Odločbe o ugovoru v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019. 8. Postopek sodnega varstva urejajo določbe od 354. člena do 362. člena ZBan-2. Na podlagi četrtega odstavka 356. člena ZBan-2 je odločbo, s katero je Banka Slovenije zavrnila ugovor zoper odredbo, možno izpodbijati v upravnem sporu. V skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZBan-2 se za postopek sodnega varstva uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če z ZBan-2 ni določeno drugače. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 pa tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

9. Sodišče je v obravnavani zadevi v skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZBan-2, ki določa meje preizkusa, ki ga opravi sodišče, opravilo preizkus izpodbijane Odločbe v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi. Sodišče je v predmetni zadevi presojalo zgolj dejstva in dokazne predloge, navedene v tožbi, ki jih je tožnica uveljavljala že v ugovoru zoper Odredbo in se nanašajo na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019, ostale navedbe in dokazi pa po presoji sodišča predstavljajo nedopustno tožbeno novoto (359. člen ZBan-2).

10. Tožnica je nesporno 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C. odsvojila 10. 6. 2019 družbi L. d.o.o., kar navaja tudi tožnica sama na strani 7 tožbe in tako to dejstvo med strankama ni sporno. Navedena odsvojitev 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C. pa je bila izvedena po izdaji Odredbe Banke Slovenije 0.05.0.7-12/2019-42, ref. oznaka. PBH-24.50-004/19-01 z dne 29. 5. 2019. Toženka se je z njo glede na ugovorne navedbe seznanila 20. 6. 2019. Po povedanem razlog za odsvojitev obravnavanih delnic 3.757 delnic z oznako C. ni bila Odredba Banke Slovenije z dne 29. 5. 2019, kar tožnica v tožbi tudi sicer ne zatrjuje.

11. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnica v ugovoru zoper Odredbo podala naslednje ugovore: da ni povezana oseba z nobenim delničarjem hranilnice D. d.d., da je navedene delnice pridobila postopno, z lastnimi sredstvi ter z njimi lahko prosto razpolaga (na njih ni zastavne pravice ali prepovedi odtujitve). Navedene delnice je kupila zaradi pridobitve kapitalskega dobička in ugodnih plačilnih pogojev. Če gre za javno ponudbo in prevzem je kupnina garantirana z bančno garancijo. Če pa ne bi prišlo do prevzema, bi tožnica izgubila zgolj 5 % kupnine. Tožnica v ugovoru zoper Odredbo, da je toženka z ukrepom iz Odredbe posegala v svobodno podjetniško pobudo. Iz predhodno navedenih ugovornih navedb tožnice nesporno izhaja, da v ugovoru zoper Odredbo ni podala ugovorov glede predmetnih 3.757 delnic z oznako C., ki jih je odsvojila 10. 6. 2019 in v zvezi z njimi tudi ni predlagala nobenih dokazov. V skladu z določbo 359. člena ZBan-2 tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov. Glede na navedeno po presoji sodišča predstavljajo tožbene navedbe, ki se nanašajo na 3.757 delnic z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019, nedopustno tožbeno novoto. V upravnem sporu na podlagi tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tudi predloženi dokaz glede odsvojitve teh delnic (izpis KDD o podatkih imetnikov vrednostnih papirjev) predstavlja nedopusten nov dokaz. Sodišče te tožničine navedbe in dokaze zavrača kot nedovoljene tožbene novote, na podlagi 359. člena ZBan-2 po katerem tožnica v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.

12. Po presoji sodišča je tožba zoper izpodbijano Odločbo v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019 neutemeljena, sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo v navedenem delu kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. 13. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje med strankama v delu, ki se nanaša na 3.757 delnic izdajatelja D. d.d., z oznako C., ki jih je tožnica odsvojila 10. 6. 2019, ni sporno. Zato je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 in prvega odstavka 361. člena ZBan-2 o zadevi odločalo na seji senata.

14. Odločitev glede stroškov temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka. Navedena določba ZUS-1 pa ne daje podlage za naložitev plačila stroškov tožnici, kot je to predlagala toženka.