Jedro

Čim se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora, glede na določilo 154. čl. ZPP, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Pri zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk se o utemeljenosti zahtevka sploh ne odloča.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Sežani z dne 9.11.2004 razveljavilo v 1. točki izreka za glavnico v višini 6.206.443,00 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in v 3. točki izreka za stroške izvršilnega postopka v znesku 89.464,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.2004 dalje do plačila. Glede stroškov postopka pa je odločilo, da jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki v znesku 242.480,00 SIT v 15-ih dneh pod izvršbo.

Zoper ta sklep, zgolj zoper stroškovno odločitev, se pritožuje tožeča stranka po svojih pooblaščencih in predlaga njegovo spremembo tako, da se ugotovi, da je dolžna izvršilne stroške v višini 89.464,00 SIT povrniti tožeči stranki tožena stranka, nato pa pobotati te stroške s potrebnimi stroški tožene stranke, tožeči stranki pa prizna tudi pritožbene stroške. Meni, da je odločitev glede pravdnih stroškov, ki temelji na 154. čl. ZPP napačna. V tej zadevi je namreč tožeča stranka predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sklepu o izvršbi, ki je bil izdan, ko postopek prisilne poravnave zoper toženo stranko še ni bil predlagan, je tožena stranka ugovarjala. Naknadno je tožena stranka v postopku prisilne poravnave terjatev tožeče stranke priznala. Odločilno dejstvo v tem postopku je, da je bila terjatev tožeče stranke v postopku prisilne poravnave v celoti priznana, kar pomeni, da je tožeča do določene faze tega postopka utemeljeno vtoževala svojo terjatev. Pravni interes je izgubila šele s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Vsa njena pravna dejanja, opravljena do obvestila tožene stranke o obstoju pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave so bila potrebna in utemeljena. To pa zahteva tudi drugačno presojo o povrnitvi pravdnih stroškov. Tožena stranka bi bila lahko upravičena kvečjemu do priznanja pravdnih stroškov za sestavo pripravljalne vloge, ne pa tudi do ostalih priglašenih stroškov.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi tožba tožeče stranke zavržena. Tožeča stranka se zoper pravilnost take odločitve sodišča prve stopnje niti ne pritožuje. Ker je bila tožba tožeče stranke zavržena, to predstavlja s stališča tožeče stranke njen neuspeh, s stališča tožene stranke pa njen uspeh. Po določbah 154. čl. ZPP pa mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Tudi v primeru, ko je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da je tožeča stranka v pravdi popolnoma propadla. Čim pa se ugotovi, da je stranka v pravdi propadla, mora, glede na določilo 154. čl. ZPP, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Pritožnica se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da bi moralo sodišče upoštevati kriterij krivde po 156. čl. ZPP. Pri zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk, se namreč o utemeljenosti zahtevka sploh ne odloča. Zato pritožba tožeče stranke, kolikor izpodbija pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ni utemeljena. Ker pa je iz obrazložitve izpodbijane odločbe tudi razvidno, katere stroške in v kakšni skupni višini jih je toženi stranki sodišče prve stopnje priznalo, so protispisne tudi pritožbene trditve o neobrazloženosti odločitve. Trditve o tem, da se tožeča stranka ne bi mogla učinkovito pritožiti zoper odločitev o stroških, so zato popolnoma neutemeljene. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano stroškovno odločitev sodišča prve stopnje.