Jedro

Ko uveljavlja naročnik prevoza terjatev iz naslova škode na ladijskem tovoru, gre za zahtevek iz naslova kršitve prevozne pogodbe; in ker gre pri tem za terjatev v zvezi z ladjo po 4. točki 3. odst. 877. člena ZPNP, je v zavarovanje le-te mogoče izdati začasno odredbo z zaustavitvijo ladje.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zaradi ponovnega odločanja zadeva vrne sodišču prve stopnje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe; ugotovilo je, da uveljavlja upnik odškodnino zaradi izgube tovora, kar pa ni terjatev, ki bi se nanašala na ladjo in bi bila ena izmed terjatev po 3. odst. 877.čl. ZPNP, ravno tako pa upnik ni uspel izkazati, da se zatrjevana terjatev nanaša na lastnika ladje.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo, s katero je predlagal njegovo spremembo oz. razveljavitev ter vrnitev sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zatrjuje, da je v njegovem predlogu in priloženih listinah jasno razvidno, da je dolžnik lastnik ladje, ladjar in prevoznik, da gre pri terjatvi, ki jo uveljavlja v tem postopku za škodo na blagu, do katere je prišlo med prevozom, ter da je podana odgovornost dolžnika na podlagi 550. čl. ZPNP.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, ni v zadostni meri raziskalo za odločitev relevantnega dejanskega stanja; pri obravnavi vprašanja verjetnosti obstoja upnikove terjatve se je namreč postavilo na stališče, da se terjatev, ki je predmet tega postopka (pri čemer je iz predloga razvidno, da gre za terjatev iz naslova škode za dostavljenih v namembni kraj 121 glav govedi manj, kot jih je bilo vzetih na prevoz), ne nanaša na ladjo, zaradi česar v zavarovanje takšne terjatve ladje ni mogoče zaustaviti. Po oceni pritožbenega sodišča pa je iz upnikovega predloga v sprejemljivi meri razvidno, da uveljavlja škodo, ki naj bi mu nastala zaradi kršitve prevozne pogodbe. Po določilu 1. odst. 981.čl. Zakona o pomorski in notranji plovbi (ZPNP, Ur.l. SFRJ št. 22/77 s sprem.), se sme začasna zaustavitev ladje dovoliti samo za terjatve iz 2. in 3. odst. 877.čl. tega zakona; med takšnimi terjatvami so v 4. točki 3.odst. 877. čl. ZPNP navedene terjatve iz pogodbe o izkoriščanju ladje, med slednje pa 436. čl. ZPNP uvršča tudi pogodbe o plovbnem poslu, v okviru katerih je v 437.čl. ZPNP navedena tudi pogodba o prevozu stvari po morju. Ker bi torej v obravnavanem primeru šlo za terjatev po 3. odst. 877.čl. ZPNP, zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe iz navedenega razloga ni bila utemeljena. Kar se tiče legitimacije dolžnika v tem postopku, sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da je po sporočilu Uprave za pomorstvo to ladjar D., pri čemer se nobena listina v tem smislu v spisu ne nahaja, v tovornih listih št. 1 in 2 (priloga A3) pa je kot prevoznik naveden W. Pri ponovnem obravnavanju zadeve bo moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi (v dosedanjem postopku se s tem vprašanjem ni posebej ukvarjalo), ali je podana legitimacija upnika za vložitev predloga, kakršen je obravnavani; upnik je v zvezi s tem v predlogu za izdajo začasne odredbe navedel, da ga je naročnik s telefaksom št. 0228/69 19 22 z dne 7.2.2000 (priloga A4) pooblastil za dokončno izpeljavo celotnega posla, vendar iz te listine takšno pooblastilo ni razvidno. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 355.čl. v zvezi s 3.točko 365.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) in v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pritožbi predlagatelja ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zaradi ponovne odločitve o predlogu, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, pri čemer izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165.čl. ZPP.