Jedro

Ker je tožnica v spornem obdobju prejemala pokojnino od srbskega nosilca zavarovanja, ni bila upravičena do dodatka v višini osnove iz 2. člena ZZSV, temveč le v višini razlike med usklajenim zneskom te osnove in eursko protivrednostjo zneska pokojnine, ki ji jo je izplačal srbski nosilec zavarovanja. Ker je kljub temu prejemala dodatek v višini osnove, saj tožencu ni sporočila, da pokojnino prejema iz Srbije, je preplačilo dodatka dolžna vrniti tožencu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 4. 2012. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da sta tako tožena stranka kot tudi Republiški sklad za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz Beograda imela vpogled v vso dokumentacijo, vendar pa očitno nista medsebojno sodelovala. V sodbi piše, da je tožnica hkrati (8 mesecev) prejemala pokojnino iz Srbije in Slovenije, kar pa ne drži. Večkrat je že poudarila, da je v mesecu juniju 2011 (27. 6. 2011) na svoj račun prejela znesek 2.002,66 EUR in to brez pojasnila oziroma obvestila, na kaj se ta znesek nanaša. Takoj po prejemu tega zneska je poklicala na Zavod za A. v B. Obrazloženo ji je bil, da je srbski pokojninski sklad izračunal, koliko pokojnine ji pripada za delovno dobo v Srbiji in da prej navedeni znesek predstavlja razliko oziroma poračun ter da je denar tožničin. Denar je porabila. Glede na višino svoje pokojnine, ne more vrniti zahtevanega zneska, še posebej pa nasprotuje plačilu zaradi nepravilno vodenega postopka s strani že omenjenih institucij. Prosi za odpis terjatev oziroma za ugodno poravnavo.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 12. 4. 2012, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 1. 12. 2011. Drugostopenjski organ je v nadaljevanju izrek prvostopenjske odločbe v prvem odstavku spremenil tako, da je odločil, da tožnica v obdobju od 1. 11. 2010 do 30. 6. 2011 ni imela pravice do izplačila dodatka k tuji pokojnini v višini osnove za njegovo odmero. Na podlagi odločbe št. ... z dne 4. 6. 1997 je ugotovljeno, da je dajatev, dodatek k pokojnini iz tujine v obdobju od 1. 11. 2010 do 30. 6. 2011 preveč izplačana. Preplačilo je nastalo v znesku 2.300,64 EUR.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je veljal v spornem obdobju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), je v 275. členu določal, da oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1). V tretjem odstavku istega člena pa je bilo določeno, da zavod izda odločbo o ugotovitvi preplačila, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem mu bo preplačilo povrnjeno.

Iz ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 4. 6. 1997, ki se nahaja v prilogah B/2 sodnega spisa, tožnici s 1. 3. 1997 dalje priznala pravico do dodatka k starostni pokojnini v znesku takratnih 46.459,63 SIT na mesec. Podlaga za odločitev je bil Zakon o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Ur. l. RS, št. 45/92 s spremembami). Tožena stranka je pri tem upoštevala, da tožnici nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ ni nakazal pokojnine za mesec marec 1997. V obrazložitvi je bilo tudi določeno, da predlagatelj, kateremu je dodatek k pokojnini odmerjen po prvem odstavku 4. člena Zakona, je dolžan v 8 dneh od prejema povrniti zavodu zneske pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ za tekoči mesec. Iz ugotovljenega dejanskega pred sodiščem prve stopnje nadalje izhaja, da je nosilec zavarovanja v Srbiji toženo stranko dne 5. 7. 2012 obvestil o izplačilu starostne pokojnine. V času od 1. 11. 2010 do 31. 5. 2011 je bil tožnici s strani srbskega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja izplačan znesek 2.002,66 EUR. Tožena stranka pa je upoštevala še znesek, izplačan za mesec junij 2011 v višini 297,98 EUR tako, da skupen znesek, izplačan tožnici v obdobju od 1. 11. 2010 do 30. 6. 2011 znaša 2.300,64 EUR. V istem obdobju je tožena stranka tožnici izplačala znesek 3.743,37 EUR, kar je razvidno iz priloge B/4 sodnega spisa. Tožnica je tako v obdobju od 1. 11. 2010 do 30. 6. 2011 prejela zneske tuje pokojnine kot tudi dodatek k tuji pokojnini, ki je bil tožnici izplačan s strani tožene stranke. Tožnica nikakor ni upravičena do obeh zneskov, temveč zgolj do razlike med izplačanim dodatkom k tuji pokojnini in pa zneskom, ki ga je prejela od tujega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Razlika med izplačanima zneskoma predstavlja preplačilo v višini 2.300,64 EUR, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Ker tožnica do navedenega zneska ni bila upravičena, ga je skladno z že citirano določbo 275. člena ZPIZ-1 dolžna vrniti toženi stranki.

Za samo rešitev zadeve niso odločilne pritožbene navedbe, da je tožnica navedene zneske že porabila oziroma, da prejema zgolj minimalno pokojnino. Prav tako pritožbeno sodišče poudarja, da ni nobene pravne podlage, da bi sodišče odpisalo dolg do tožene stranke oziroma, da bi prišlo do ugodne poravnave. S temi predlogi se lahko tožnica obrne direktno na toženo stranko, ki ima v zakonski določbi 275. člena ZPIZ-1 pooblastilo, da določi način, po katerem bo toženi stranki preplačilo povrnjeno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.