Jedro

Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je ta zavrgla predlog za vpis izbrisa maksimalne hipoteke.

2. Zoper sklep se po pooblaščeni odvetniški družbi pritožuje predlagatelj, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izbris maksimalne hipoteke ugodi. Sporno vprašanje v tem postopku je, ali besedilo: "veljavnost maksimalne hipoteke je do 31.8.2015" pomeni, da je hipoteka časovno omejena in da je v zemljiški knjigi vpisan datum prenehanja hipoteke. Da je ta pogoj izpolnjen izhaja že iz gramatikalne razlage. Če je vpisan datum veljavnosti hipoteke, nastop vpisanega datuma pomeni njeno prenehanje. Vsaka drugačna razlaga je v nasprotju z logiko in s samim besedilom, ki ga ni mogoče razlagati drugače kot tako, kot se glasi. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sodišče opira na stroga formalna pravila zemljiškoknjižnega postopka. Drži sicer, da v zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti, ki pa ne daje podlage za nelogično razlago jasnega besedila in tudi ne omejuje sodišča pri odločanju po vsebini. Po mnenju pritožnika ni nobenega dvoma o tem, da je hipoteka časovno omejena, če velja do 31.8.2015. Prvostopenjsko sodišče se napačno sklicuje na obrazce, ki jih tudi napačno razlaga. Popolnoma neustrezno pa je tudi sklicevanje na določila o izbrisu starih hipotek, ki s tem postopkom nimajo niti najmanjše zveze. Po mnenju pritožnice je odločitev sodišča napačna tudi glede na veljavno sodno prakso. Pritožba se tako sklicuje na sklep CDn 45/2013, v katerem je višje sodišče zavzelo stališče, da celo v primeru, ko datum prenehanja ni vpisan v zemljiško knjigo, je pa določljiv, možen izbris pravice brez izbrisnega dovoljenja po poteku časa. V obravnavanem primeru pa je datum prenehanja vpisan, le da je uporabljen izraz "veljavnost", ki pa ima popolnoma isti pomen kot "prenehanje". Pri tem gre samo za preprosto razlago, ne pa za razpravljanje, ki je možno samo v pravdnem postopku.

3. Na pritožbo je odgovorila druga udeleženka, ki meni, da pritožba predlagatelja ni utemeljena, zato predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Udeleženka pritrjuje zaključku sodišča, da maksimalna hipoteka ne predstavlja pravice, kjer bi lahko zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vknjižbo izbrisa na podlagi 42. člena ZZK-1, temveč je za to potrebno izbrisno dovoljenje, na katerem je overjen podpis upnika, ki dovoljuje izbris. Primera CDn 45/2013, na katerega se sklicuje pritožnica, pa ni mogoče primerjati s predmetno zadevo, saj hipoteka po svojem namenu (po plačilni pravici upnika iz zastavljene stvari) ni primerljiva s pravico prepovedi odsvojitve na temelju sklepa o dedovanju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V 42. členu ZZK-1 je določeno, da če je pri pravici, ki je časovno omejena, vpisan podatek o dnevu prenehanja te pravice, pogojev za vknjižbo prenehanja te pravice ni treba dokazovati s posebno listino. Iz tega logično izhaja, da se v takšnem primeru vknjižbo izbrisa predlaga le na podlagi zemljiškoknjižnega predloga, brez prilog. Da pa vemo, kdaj lahko upravičen predlagatelj predlaga vknjižbo izbrisa časovno omejene pravice, moramo poznati končni dan prenehanja pravice. Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti. V obravnavani zadevi pa za takšno situacijo ne gre. Kot je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že prvostopenjsko sodišče, maksimalna hipoteka, katere izbris se predlaga v tem postopku, ni bila vpisana kot časovna omejena pravica, poleg navedenega pa je poved1, ki je vsebovana v dodatnem opisu, mogoče razlagati na več načinov, ker datumsko zamejena veljavnost maksimalne hipoteke lahko pomeni tudi časovno mejo nastajanja terjatev, na katere se razteza stvarno jamstvo maksimalne hipoteke in ker se datum veljavnosti te hipoteke ujema z datumom njene dospelosti, ki je prav tako vsebovan v dodatnem opisu. Pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na zadevo CDn 45/2013, ki ni primerljiva s predmetno zadevo.

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2.točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 "Veljavnost maksimalne hipoteke je do 31.8.2015"